Začnemo že leto ali dve pred sajenjem, v tem obdobju zemljišče temeljito razplevelimo. V že oblikovanem ukoreninjenem nasadu špargljev se pleveli razbohotijo v drugem delu sezone, to je po spravilu pridelka. Srečujemo se s semenskimi in koreninskimi (trajnimi )pleveli, slednji so še posebej težavni in trdovratni, uporaba fitofarmacevtskih sredstev pa je omejena.

Za pridelavo so primernejša lažja tla, ki se spomladi hitreje ogrejejo, v zemlji ne sme biti kamnov, ker ovirajo ravno rast poganjkov. Zemlja mora biti propustno in odcedno, pomanjkanje zraka v tleh povečuje občutljivost za napade parazitov, kar povzroča drobnejše poganjke.

Nasada ne zasnujte na severnih in senčnih legah. V letu preden posadimo šparglje na to zemljišče posejemo travo ali žita, ne priporočamo pa sajenja gomoljnic, korenovk ali detelje, sicer tvegamo okužbo nasada s talno glivo rizoktonijo. Jeseni njivo temeljito pripravimo, marca pa začnemo s pripravami za sajenje. Pred začetkom in ob sajenju zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem. Nato vsako drugo leto nasad dognojimo z organsko snovjo. Z dušičnimi gnojili, ki so pomembna za zeleni del špargljev, gnojimo le do sredine julija, da ne gre preveč energije v zeleni del rastlin.

Naloga zelenja, ki raste poleti, je prehrana podzemnega dela za poganjke v naslednjem letu. 

Šparglje sadimo v jarke, ki so globoki 15-25 cm, širina dna je 30 cm, na vrhu je odprtina široka 40 cm (stene jarka so poševne, tako pridobimo na vrhu 10 cm). Na lažjih tleh naj bo globina večja. Podzemni del šparglja se namreč pomika proti površini tal (vsako leto za približno centimeter; spodaj odmira, zgoraj dela nove poganjke), zato ga sadimo tako globoko. Če ga sadimo preplitvo, je pozneje potrebno dodajati zemljo, da korenine niso na prostem. Gostota sajenja je odvisna od načina gojenja in uporabe mehanizacije. Zelene šparglje sadimo gosteje kot beljene. Običajni sklop rastlin je 12.000 do 15.000 sadik na hektar. V vrsti sadimo na približno 20-30 cm razdalje, korenine razporedimo enakomerno pri vseh rastlinah na isto stran, pri sajenju ne prikrajšujemo korenin.

Poberemo tudi slabše poganjke

Prvi dve leti ne pobiramo poganjkov, da se rastline okrepijo, v tretjem letu po sajenju začnemo s pobiranjem pridelka in v tem letu šparglje pobiramo glede na kakovost oskrbe nasada v prvih dveh letih 14 do 30 dni. V naslednjem letu pobiramo dalj časa, ne pa še polnih 60 dni. Nasad stopi v polno rodnost v petem letu po sajenju. Zavedati se moramo, da bolj kot bomo nasad izčrpavali s pobiranjem poganjkov, prej bomo morali špargljišče obnoviti. Poganjke pobiramo s posebnim, temu prilagojenim dletom, nožem ali škarjami. Režemo vedno zjutraj, da porabimo ali prodamo zares svež pridelek. V vročem in suhem vremenu pobrani poganjki so hitro osušeni in vlaknati. Drugi razlog pa je, da so zjutraj rastline še ohlajene in je poraba energije za hlajenje pridelka nižja. Ob hladnejšem vremenu režemo dvakrat do trikrat na teden, v vročih dneh pa celo dvakrat dnevno, saj takrat poganjki zrastejo tudi do 15 cm v enem samem dnevu. Porežemo jih pri tleh, režemo pa dvakrat do trikrat na teden. Porežemo tudi slabše poganjke, ki niso primerni za prehrano ali prodajo,  (ne puščamo jih na njivi, da se začnejo obraščati), saj na ta način dosežemo, da bo pridelek kakovosten ves čas pobiranja. Čim prej po rezanju porezane poganjke ohladimo. Lahko uporabimo hladilnico ali vodo, v kateri smo raztopili led. Na tak način ohranimo njihovo svežino dalj časa.

Kdaj prenehamo trgati

Ko se začnejo proti poletju pojavljati vse tanjši poganjki, prenehamo s pobiranjem in pustimo, da se začnejo obraščati. Ozeleni naj pet do šest poganjkov na rastlino. Jeseni, ko začnejo rastline rumeneti, jih porežemo in če so obolele, tudi zažgemo. Zaradi rastlinske higiene je najbolje, da zeleni del porežemo do tal, če pa imamo težave, ker spomladi ne vemo, kje točno so rastline, porežemo nekoliko više, 10-15 cm od tal in tako bomo točno vedeli, kje so rastline in kje medvrstni prostor.

Ko se nasad po mnogih letih izrodi, na tisto njivo zaradi morebitnih bolezni ne posadimo ponovno špargljev. Lahko kar koli drugega, torej vrtnine, poljščine, sadno drevje.