Z rezjo pri leski navadno začnemo že kmalu po odpadanju listja in jo zaključimo februarja ali marca, odvisno tudi od vremena.

Pri leski z rezjo poskrbimo za to, da je krošnja dovolj razprta, da so rodni enoletni poganjki dovolj osvetljeni, da se okrepijo in zrastejo vsaj 20 centimetrov v dolžino. Pri leski je dobra osvetlitev eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na količino in kakovost pridelka. Največ kakovostnih lešnikov se razvije na rodnih poganjkih, dolgih 40 do 45 centimetrov, vendar je to pogojeno tudi z namakanjem. Ker v Sloveniji nimamo namakanih leskovih nasadov, smo zadovoljni z rodnimi poganjki dolžine 30 do 40 centimetrov.

Leska ima rada srednje težka tla, saj ima zelo plitev koreninski sistem ter tanke korenine. Na peščenih tleh slabo uspeva. Tla naj bodo dobro založena s hranili do globine pol metra. Bolj kot za nizke temperature je leska občutljiva za zastajajočo vodo, zato moramo biti pri snovanju nasada zelo pozorni na namočenost terena. Če imamo težave z zastajajočo vodo, pravočasno uredimo odvodnjavanje, lahko pa sadike posadimo tudi na grebene. Mlade leske, ki rastejo v neodcedni zemlji, so starikavega videza in kmalu propadejo.

Močne dvoletne sadike

Kot je na srečanju gojiteljev lesk v okviru Slovenskega strokovnega društva lupinarjev v nasadih leske pri Krajnčičevih in Bizjakovih v Črešnjevcu blizu Slovenske Bistrice povedala predsednica društva ter vodilna slovenska strokovnjakinja s področja lupinastega sadja dr. Anita Solar, sta za uspešen začetek gojenja leske bistveni premišljena izbira rastišča ter kakovostne sadike. Te naj bodo dvoletne. Če imamo enoletno sadiko ali je na splošno šibkega videza, dr. Solarjeva priporoča, da jo za eno leto posadimo v vrt ob hiši in jo negujemo, torej ustrezno gnojimo in namakamo ter vsaj enkrat ali dvakrat okopljemo. Tako jo bomo v enem letu lepo okrepili in ko jo bomo posadili v nasad, se nam bo za našo enoletno skrb oddolžila z dobro rastjo. Sadike leske posadimo tako globoko, kot so bile sajene v drevesnici. Morda malenkost globlje, vendar ne pregloboko, predvsem pa ne plitveje kot v drevesnici. Prvo pomlad po sajenju sadiko skrajšamo tri brste nad tlemi oziroma na višino 20 do 30 centimetrov. S tem spodbudimo rast poganjkov iz spečih brstov na koreninskem vratu. Iz teh poganjkov bomo v naslednjih letih vzgojili od 4 do 6 lepo razporejenih ogrodnih vej, srednji del, ki smo ga prvo leto skrajšali, pa bomo povsem izrezali. Leska je navadno bujne rasti, lahko pa se zgodi, da rastlini kaj ne ustreza (morda gre ravno za zastajajočo vodo, mi pa tega ne opazimo) in poganjki iz koreninskega vratu poženejo šele drugo ali tretje leto. Pri odločanju o tem, katere poganjke bomo postili kot vodilne, pazimo tudi na to, da ne izraščajo vsi iz istega koreninskega dela, saj je večja nevarnost lomljenja in izrivanja. Poganjki, ki bodo sestavljali tako imenovano krono ali krošnjo leskovega grma, naj izraščajo nekoliko širše, saj bomo le tako zagotovili optimalno osvetljenost in zračnost grma. Če mladi poganjki izraščajo preveč navpično ali celo bolj proti sredini, jih lahko kar sami usmerimo navzven z zagozdo ali privezovanjem z vrvico in podobno.

Prvih pet do šest let gojitvene rezi

Ko dobimo ustrezno število lepo razporejenih ogrodnih poganjkov, vsako leto v zimsko spomladanskem času lesko obrežemo. Najprej pri osnovi izrežemo vse odvečne nove poganjke, ki izraščajo iz korenin, vsakemu od poganjkov, ki smo jih izbrali za ogrodje grma, pa prikrajšamo vrh na najvišji brst, iz katerega bo pognal poganjek navzven, izrežemo pavoditeljico, torej prvi zgornji stranski poganjek, če je močen in dela konkurenco vrhu. Če je dva- do trikrat šibkejši od vrha, ga lahko pustimo. Odstranimo vse vejice, ki rastejo v notranjost grma, ter tiste, ki so nizko pri tleh, ker s tem ovirajo obdelovanje nasada s stroji.      

Stremimo k temu, da v prvih petih do šestih letih po sajenju z vsakoletno ustrezno rezjo po zgoraj napisanih načelih ustvarimo simetrično rastoč, zračen in dobro osvetljen grm. Ko grm v višino zraste nad naš doseg, mu zgoraj pustimo svobodo, rast v medvrstni prostor pa omejujemo zaradi obdelovanja z mehanizacijo. Še vedno po potrebi razredčimo zgornji del grma, saj s tem spustimo svetlobo v notranjost oziroma spodnji del in tako pripomoremo k boljši rodnosti tudi v tem delu, sicer začne spodnji del leske goleti. Pri starejših grmih izrežemo tudi tiste veje, ki se povešajo k tlom.

Pomlajevanje nasada

Ko se leskov nasad bliža 20. letu, se pridelek začne zmanjševati, ne pomaga niti dognojevanje z dušikom, rodni poganjki so vse krajši, spodnji del pa začne goliti; to so znaki, da se je drevo izčrpalo. Čas je za pomladitev nasada. To lahko naredimo na več načinov, vendar so nekateri glede na izkušnje gojiteljev doma in v tujini  uspešnejši od drugih. Eden od načinov je, da zmanjšamo število ogrodnih vej in jih postopno obnavljamo. Druga možnost je prikrajševanje ogrodnih vej na meter višine. Tretji, najskrajnejši način pomlajevanja je posek celotnega nasada povsem pri tleh in obnova grma iz poganjkov, ki8 zrastejo iz brstov na koreninskem vratu. Kot pove slovenska strokovnjakinja za lupinarje, je najbolj optimalen tretji način, vendar se ga lotimo postopno. Nasad razdelimo na četrtine ali petine in grme pomlajujemo v določenih časovnih zamikih. Tako bomo vsako leto izgubili samo del pridelka. Ogrodne veje starih leskovih grmov jeseni, ko odpade listje, porežemo z motorno žago čim bolj pri tleh in rane premažemo s cepilno smolo. Spomladi odžene več deset poganjkov iz koreninskega vratu, ki jih drugo leto razredčimo na deset poganjkov, tretje leto se odločimo za 4 do 6 enako starih poganjkov, ki bodo nadomestili požagane ogrodne veje. Izraščajo naj navzven, enakomerno na vse strani. Prikrajšamo jih na meter dolžine, da se bodo na zgornjih 20 do 30 centimetrih obrasli s stranskimi poganjki. Vedno režemo nad brstom, ki je obrnjen navzven. Pri leski poganjke izrezujemo vedno pri osnovi, nikoli ne puščamo štrcljev, prstanov ali čepov. Iz postopno v prvih treh letih izbranih ogrodnih vej v petih do šestih letih vzgojimo vitalen grm, ki bo uravnotežen v rasti in rodnosti, kar je pogoj za reden in kakovosten pridelek v naslednjih letih. Kako hitro moramo nasad pomladiti, je odvisno tudi od rastišča ter naše skrbi za drevo, tako v smislu gnojenja, rezi ter vzdrževanja prostora okoli grmov.