Je samorasla v Braziliji, sestavlja jo okoli dvajset vrst. Ime gloksinija je dobila v čast  Benjamina Petra Gloxina, francoskega botanika, ki je živel proti koncu 18. stoletja. Rodovno ime so ji dali v čast Wilhelma Sinninga, glavnega vrtnarja Univerze v Bonnu sredi 19. stoletja. Tudi on je bil udeležen pri poskusih križanja in izbiranja, ki nam je dalo danes najlepše  poletno sobno cvetje.

Izvirna rastlina ima povešave škrlatne cvetove, ki spominjajo po obliki na cvetove naprsteca. Novejši križanci imajo pokončne cvetove na kratkih steblih; so zvonaste oblike in živih barv, kot so rdeča, rožnata, svetlo vijolična in bela. Nekatere sorte imajo nagubane in belo obrobljene robove venčnih listov. Listi so veliki, ploščati in žametasti.

Gloksinije lahko vzgojimo iz semena ali iz gomoljev, in sicer zgodaj spomladi. Če jih kupujemo v razcvetu, se moramo prepričati, da ima rastlina še veliko cvetnih popkov, ki se bodo odprli. Listi ne smejo biti raztrgani ali poškodovani in morajo biti temno zelene barve. Blede rastline imajo verjetno premalo hranljivo zemljo. Preveriti moramo, da ni nikjer sledov gnilobe. Pri prenašanju rastlin moramo biti zelo pazljivi, kajti mesnati listi so zelo krhki in nežni in se zelo hitro prelomijo.

Velikost: Normalno so visoke 30 cm in kadar cvetijo, do 40 cm v premeru.

Hitrost rasti: Semena, posejana zgodaj spomladi, bodo še isto leto zrasla v rastline, ki cvetijo. Iz posajenih gomoljev pa zrastejo rastline, ki v petih mesecih že cvetijo.

Čas cvetenja: Z ustrezno zaporedno setvijo ali saditvijo gomoljev nam bodo cvetele rastline vse od maja do septembra. Rastline ponavadi poženejo vse cvetove naenkrat.

Vonj: Nimajo voonja.

Svetloba: Potrebujejo zelo svetla mesta, vendar ne neposredno opoldansko sonce.

Temperatura: Poleti jim ustreza sobna temperatura 15 do 21 stopinj Celzija. Pozimi shranimo gloksinije na hladno in suho mesto, da ne zmrznejo. Za začetek rasti potrebujejo visoko temperaturo 21 stopinj Celzija, in sicer zgodaj spomladi. Najvišja poletna temperatura je 24 stopinj Celzija.

Zalivanje: Potrebujejo veliko vode, poleti dvakrat do trikrat tedensko. Zalivamo pod listi, da se listi in cvetovi ne zmočijo. Jeseni postopno zmanjšujemo količino vode, da listi odmrejo in rastlina ne raste več. Ko odmrejo, pustimo, da se rtastlina popolnoma osuši.

Gnojenje: v času cvetenja dodajamo vodi za zalivanje počasi topno mineralno gnojilo vsak teden.

Vlaga: Mlade rastline je treba rositi zgodaj zjutraj z mlačno vodo, nikakor pa ne rosimo po cvetovih in ne smemo pustiti odvečne vode po rastlinah. Lonček z rastlino postavimo v vlažen pesek.

Čiščenje: Rosenje zadostuje. Listnega loščila ne uporabljamo.

Ozračje: Ne sme stati na prepihu.

Presajanje: Mlade rastline, ki so  zrasle iz semen,  ali iz potaknjencev, moramo presaditi dva- do trikrat v času rasti. Stare gomolje presadimo le enkrat, ko začnejo poganjati, torej od februarja do marca. Vrh gomoljem mora biti tik nad površino prsti.

Rez: Ni potrebna, razen odstranjevanje odmrlih listov in odcvetelih cvetov.

Razmnoževanje: S semeni, ki jih posejemo zgodaj spomladi pri 21 stopinjah Celzija. Paziti moramo, da nam mlade rastline ne bodo zgnile zaradi preobilnega zalivanja in slabega zračenja. 5 do 7 cm dolge vršičke za potaknjence odrežemo od starih gomoljev spomladi, ko začnejo poganjati. Te gomolje lahko tudi narežemo na kose, tako da ima vsak kos eno oko. Listne potaknjence odrežemo, ko so listi popolnoma zrasli, in sicer poleti. Potaknjence te ali one vrste ukoreninjamo pri 21 stopinjah Celzija.

Življenjska doba: Gomolji preživijo več let, vendar je bolje, če jih nimamo dlje kot 2 do 3 leta, ker postanejo stare rastline občutljivejše.

Spremljevalne rastline: Najbolje uspevajo, če so same.

Posebnosti: Niso prav nič zahtevne rastline, zadovoljijo se z minimalno nego in pozornostjo in jih lahko gojimo najmanj eno sezono.

Kaj je narobe?

Bledo zeleni listi.

Moramo gnojiti.

Listi zgrbančeni, lepljivi, na njih zelene žuželke.

Zelene listne uši. Odstranimo jih ročno ali z namenskim insekticidom.

Rjavi okrogli madeži na listih.

Virus paradižnikove mozaikavosti. Ni pomoči: rastlino uničimo.

Listi zviti.

Preveč sonca. Rastlino prestavimo v delno senco.

Stebla in popki gnijejo.

Prehladno je, po zalivanju pa na listih ostaja voda. Prestavimo na hladnejše mesto in pazimo, da po zalivanju ali rosenju ne ostaja voda na rastlini niti po listih niti po popkih.

Madeži na cvetovih.

Posledica rosenja. Nikoli ne rosimo po cvetovih.