Čebele ter njihova ohranitev sta namreč za nas ključnega pomena, saj nam te pridne žuželke nudijo številne pridelke ter obenem zagotavljajo opraševanje večine rastlin. To je nujno za pridelavo hrane in za ohranjanje raznovrstnosti rastlinskih in posledično tudi živalskih vrst. Kako torej uresničimo vrt, ki bo prijazen ne le do nas, temveč tudi do čebel?

Sadimo medovite rastline

Čebelam lahko pomaga vsak z zasajanjem medovitih rastlin. Lahko jih posadimo na balkon in okensko polico, na zelenjavni ali okrasni vrt, a največji učinek bomo dosegli z zasaditvijo, ki bo vključevala kombinacije iz različnih skupin rastlin: enoletnice, trajnice, medovite grmovnice in drevesa. Tako najlažje ustvarimo vrt, kjer ves čas nekaj cveti in tako nudi ugodje njegovim lastnikom, čebelam pa preko cele sezone kakovostno pašo.

Medovite enoletnice

Sončnica, kozmeja, zajček, kapucinka, boreč, cinija in žametnica so le nekatere v vrsti medovitih enoletnic. V zelenjavni vrt in brežine v smislu kolobarja ter prizadevanj za izboljšanj tal sejemo tudi deteljo ali pa facelijo, ki sta prav tako odlična paša čebelam. Ne smemo pozabiti še na ajdo, ki kot rastlina za zeleno gnojenje in kmetijska kultura omogoča močne čebelje družine in dobro preživetje čez zimo ter hiter spomladanski razvoj.

Medovite trajnice

Trajnice so izmed vseh medovitih rastlin nosilke najbolj živahnih barv, zato jih v vrt radi vključujemo in z njimi ustvarjamo nepozabne prizore. Njihovo izjemno bogastvo različnih vrst in sort nam omogoča neskončne možnosti barvnih kombinacij cvetličnih gredic, nekatere izmed njih pa so prilagojene tudi na ekstremne pogoje, kot sta na primer suša ali malo prsti. S trajnicami zasajen okrasni vrt nas bo zelo hitro navdušil, saj na estetski in tudi medoviti učinek ne bomo tako dolgo čakali, kot pri zasajanju dreves in grmov. Pred enoletnicami, ki jih moramo na novo posaditi vsako leto, pa so trajnice v prednosti, ker dolgoročno gledano z njimi ni tako veliko dela.

Vir hrane

Da bi našle želeno pašo, so čebele razvile zapleten sistem medsebojnega sporazumevanja. Čebele na cvetovih rastlin nabirajo nektar, ki je bogat s sladkorjem in predstavlja osnovno energijsko hrano zanje, ter cvetni prah, ki je za čebele dietna hrana iz beljakovin in maščob. Pri tem nehote z letanjem s cveta na cvet oprašujejo tudi rastline. Vir hrane za čebele so torej barviti in dišeči cvetovi rastlin. Najbolje vidijo rumeno in modro barvo, privlačne so še vijolična, bela in rožnata, ne zaznavajo pa rdeče barve. Tako se morajo naučiti, kje najti cvetove, jih med letom prepoznati ter ločevati med različnimi vrstami cvetlic. Vedeti morajo, kdaj in kako nabrati medičino oziroma mano ter sprejeti in izmenjati informacije o paši z drugimi članicami čebelje družine. Paša je večji del omejena na jutranje in dopoldanske ure dneva. Spomladi je čas obiskovanj cvetja krajši, z daljšimi poletnimi dnevi pa se ustrezno podaljša.

Grmi in drevesa

Navadna leska (Corylus avellana) je ena od tistih grmovnih vrst, ki so za čebele izjemnega pomena. Cveti lahko že februarja in je nepogrešljiv vir cvetnega prahu. Leskov grm se lepo poda v kot vrta, z njim zakrijemo kak neugleden kup komposta ali si naredimo senco. Vzdolž ceste ali na praznih brežinah bo lepa tudi živa meja iz leskovih grmov, a zanjo potrebujemo kar nekaj prostora. V širino namreč odrasla rastlina pogosto meri preko dveh metrov. Za čebele so zanimive še naslednje rastline: rumeni dren (Cornus mas), vrbe (Salix), forzicija (Forzythia intermedia), šmarna hrušica (Amelanchier lamarckii), mahonija (Mahonia), češmini (Berberis), metuljnik (Buddleja davidii), bradatec (Caryopteris), razne medvejke (Spiraea), jesenska resa (Calluna vulgaris), robinija (Robinia pseudoacacia), sadno drevje in grmovje, lipa, kostanj, evodija in druge. 

Načrtovanje in zasajanje

Medovite rastline lahko sejemo in sadimo po skupinah po vsem vrtu, ali pa ustvarimo kotičke in obrobke posebej namenjene čebelam. Izberemo sončni del vrta, ki je zaščiten pred vetrom. Če delamo čebeljo gredico, načrtujmo nižje rastline ob robu in večje v sredini gredice ali pa proti severu. Tudi na taki gredici morajo imeti vse rastline dovolj prostora, zato pri medsebojni razdalji sajenja upoštevamo njihovo končno velikost.

Ne uporabljamo pesticidov

V boju proti škodljivcem v vrtu moramo pomisliti tudi na tiste žuželke, ki so vrtu v dobrobit, še posebej pa na čebele. Insekticide uporabljamo samo toliko kot je res nujno in samo takrat, ko čebele ne izletavajo iz panjev (zvečer). Namesto kemičnih sredstev se lahko poslužujemo naravnih preparatov iz rastlin, kot so na primer koprive, vratič, pelin in druge.

Koga pikajo čebele

Večina ljudi se čebel boji, a nič ni bolj neumnega od divjega mahanja proti čebelam, ki so nam prišle preblizu. Čebele namreč nikdar ne pikajo iz zlobnosti, temveč le takrat, ko se počutijo ogrožene na primer, ko čebelo stisnemo ali pohodimo. Spodbujamo vas, da napravite čebelam gostoljuben vrt, saj boste imeli od tega veliko koristi.

Kristina Ravnjak