Vendar nimajo vsi optimalnih pogojev za vrt in vrtnarjenje. Eni nimajo primernega prostora, drugim zmanjkuje časa. Za takšne primere so najboljši kompromis visoke grede ali gojenje zelenjave v posodah. Tako za vrtnarjenje ne potrebujemo ne veliko prostora ne veliko časa. V večjih mestih in urbanem okolju navadno ni dovolj prostora na dvoriščih, kjer je prednost potrebno dati drugim objektom ali del vrta nameniti za travnati del in igrala otrok ali ga prepustiti za parkirišče in še bolje vsaj za okrasni vrt. Zagreti vrtnarji lahko tudi na majhni površini zgolj nekaj kvadratnih metrov postavijo pol- ali visoko gredo velikosti 2 do 3 m2.

Rešitev za dvorišča 

Če tla na vrtu ali dvorišču niso primerna za pridelavo zelenjave ali sadnih rastlin, je visoka greda najbolj elegantna rešitev. Zelenjavo lahko v visoki gredi pridelujemo vse leto.

Prostor ob sodobnih stanovanjskih hišah, kjer smo tla ob gradnji nasipali, premešali rodoviten zgornji sloj z manj rodovitnim ali ga celo pomešali z manj kakovostno zemljino, je neprimeren za gojenje rastlin. Na take lokacije postavimo visoke grede ali posode, jih napolnimo s primernim substratom in težava je rešena.

Prednost pridelave zelenjave v visoki gredi je tudi to, da se nam pri delu z rastlinami ni potrebno sklanjati. Visoke grede so zato zelo primerne tudi za starejše ljudi, invalide ali drugače gibalno ovirane.

Varna pred škodljivci in na soncu

Visoko gredo lahko postavimo na utrjeni površini, denimo na betonu, betonskih ploščah ali na z gramozom utrjenih tleh. Najbolje pa je, če jo lahko postavite na kmetijsko primerna tla. Dobro je, če jo celo nekoliko vkopljemo v tla. Na takšnih tleh naj bo greda na dnu zavarovana z mrežo pred večjimi talnimi škodljivci (npr. voluhar, miši in krt). Stoji naj na svetli in topli legi, tako kot za zelenjavni vrt tudi za visoko gredo ni primerna severna stran ali senčna pozicija. Pri lokaciji mislimo tudi na pridelavo zelenjave izven sezone. Postavimo jo na južno do jugozahodno lego. Tam bo tudi pozimi dovolj svetlobe.

Ogrodje, polnilo in sadilni material

Za visoko gredo potrebujemo ogrodje, polnilo in sadilni material. Ogrodje ali okvir visoke grede je navadno iz čvrstega in čim bolj trajnega lesa. Lahko uporabimo tudi druge vrste materiala, na primer kovino, ampak moje mnenje je, da so najprimernejši naravni materiali, ki jim s primernimi premazi in zaščitnim slojem plastične folije na notranji strani grede podaljšamo rok trajanja na deset in več let. K ogrodnemu materialu sodijo torej tudi mreže za dno in folija za notranjost grede, kakšna kovinska palica kot vezni element in vsaj bočna izolacijska plast na notranji strani, ki bo poleti ob sončni pripeki preprečevala pregrevanje na zahodni strani visoke grede. Pri izbiri lesa ne varčujemo, izberemo čvrst in trden les, ki je sicer dražji, a se nam bo visoka začetna investicija v dolgih letih povrnila. Najpogosteje se za ta namen uporabi macesnov les ali kakšen trden les listavcev, npr. hrast ali bukev. Smrekov les ima prekratko življenjsko dobo in je tudi premehak, zato se stene gred upogibajo in zvijajo, v najslabšem primeru se greda celo podre. Dolžino grede prilagajamo željam in prostorskim možnostim, s širino pa ne pretiravajmo, saj jo moramo z obeh strani doseči. Široka naj bo največ 1,5 metra. Bolj spremenljiva oziroma prilagodljiva je lahko višina grede, ki jo seveda prilagodimo tistemu, ki jo bo obdeloval. A tudi tukaj ne pretiravamo in po navadi izbiramo grede, ki so visoke do 100, največ 120 cm. Greda naj ne bo previsoka, zato da lahko vanjo dosežemo in jo obdelujemo iz vseh strani, vse tja do njene sredine.

Učinek tople grede

Za polnjenje visoke grede si je potrebno vzeti čas. Najbolj idealno je, če jo začnemo polniti jeseni, ko je na vrtu veliko organskega materiala. Ne le vrhnji sloj rodovitne zemlje, pomembna je tudi vsebina znotraj grede, ki bo preperevala in oddajala toploto. To bo omogočilo pridelavo zelenjave tudi zelo zgodaj spomladi in vse do pozne jeseni. Topla oziroma ogreta tla namreč pomagajo k zgodnji rasti in razvoju pridelka.

Zemljo, na katero bomo postavili gredo, odkopljemo in damo na stran, a je ne zavržemo, če je dobra. Pomešali jo bomo s kompostom, šoto ali drugim organsko bogatim substratom.

Bolje založeni ponudniki setvenih in sadilnih substratov ponujajo tudi posebne vrste substratov za nasutje visokih gred. Takšni materiali pridejo v poštev v primerih, ko bodisi nimamo dovolj lastnega substrata ali ga sploh nimamo in ga moramo kupiti. Visoko gredo napolnimo z raznolikim organskim materialom: na dno na mrežo položimo drenažni material, to so veje in debelejši kosi lesa. Prostore med večjimi kosi lesa zapolnimo z drobnejšimi vejicami. Če bo vmes veliko praznega prostora, se bo material, ki ga bomo nalagali na to, ves čas posedal. Na veje naložimo izkopano travno rušo, obrnjeno s koreninami proti vrhu grede, dodamo plast bolj suhega materiala iz listja in slame, nekaj dobro preperelega hlevskega gnoja, ki bo navlažil suho listje in slamo, če bo vlažen, sicer je potrebno suho listje in slamo namočiti, za kar lahko uporabimo sladko vodo ali zeliščni pripravek iz namočenih kopriv. Tako ustvarimo  del, ki bo počasi prepereval, grel in se spreminjal v setveno sadilni sloj. Na to naložimo končno plast rodovitne zemlje, lahko uporabimo mešanico vrtne zemlje in setvenega substrata, ki bo ponujal rahel sloj tal za sajenje sadik zelenjave in setev semen. Ta zgornji sloj naj bo debel vsaj 5, še bolje 10 in več cm. Vsebina grede se bo sčasoma sesedala zaradi preperevanja notranjosti in vrhnji sloj bo potrebno dodajati. V času preperevanja bo imela naša greda učinek tople grede, ki pa bo čez kakšni dve letu izzvenel. Če boste želeli še naprej toplo gredo, jo boste morali izprazniti in jo ponovno napolniti z materialom za preperevanje. Marsikdo, ki ne pozna naravnih zakonov preperevanja, je po tem času razočaran nad visoko gredo.

Izkoristimo vse dimenzije

V visokih gredah je dobro izkoristiti ugoden vpliv mešanih posevkov, dobro sosedstvo zelenjavnih vrst, ko izrabljamo relativno majhno površino za intenzivno pridelavo čim bolj raznolikih in številnih zelenjavnih vrst preko celega pridelovalnega leta. Če si nad gredo omislimo tudi dodatno prekrivanje z loki in kopreno ali celo trajnejšo streho iz trde plastike, potem lahko v visoki gredi brez večjih težav pridelujemo zelenjavo tudi pozimi. Takrat v njej ohranjamo pravočasno posajene zimske vrste zelenjave, denimo zimsko solato, radič, motovilec, zimski portulak, vmes lahko posadimo tudi zimski česen. Ali pa za zelo zgodnjo pomlad posadimo zgodnje kapusnice (zelje, redkvice, kolerabice). Ko jih pospravimo, posadimo sadike poletnih in toplotno zahtevnejših vrst zelenjave, denimo plodovk in tudi solatnic ter stročnic. Ne pozabimo na zapolnitev praznega prostora z zelišči in dišavnicami, kot so bazilika, listna in gomoljna zelena, kapucinke, koperc ali ognjič. Ravno tako izkoristimo pridelavo v višino grede tako, da postavimo oporo za visok fižol, povešavo pustimo rasti kakšno vrežasto bučo, hokaido ali masleno bučo, tudi solatno kumaro. Skratka iščemo možnosti, da na majhni površini izkoristimo vse dimenzije.

 Rastline v visoki gredi so bolj odvisne od namakanja kot na vrtnih gredah, zato namestite kapljični namakalni sistem.

Oblike namakanja s počasnim dodajanjem vode iz kapljičnega namakalnega sistema imajo veliko prednost pred tako imenovanim »poplavnim« načinom iz cevi ali zalivalne kanglice. Ko zalivamo s kanglico, v kratkem času zlijemo preveč vode naenkrat. S tem zbijamo tla in iz njih v globino grede izven območja korenin izpiramo prepotrebna hranila za rast in razvoj zelenjadnic.

Igor Škerbot

Potrebujete NAMIG ali NASVET? S klikom na naslovnico polistajte in naročite priročnik Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH.