Tudi če ne bi imeli prav nič veselja za delo z okrasnimi in uporabnimi rastlinami in bi okoli hiše posejali samo travo, bi po določenem času videli, kako različno se trava obnaša v senci, na soncu, na vlagi, v suhih tleh in podobno.

Za gojenje rastlin, tako okrasnih kot uporabnih, je potrebno vsaj osnovno znanje o rastlinah in okolju. Ko gremo kupit rastlino, je dobro vedeti, kam na vrtu jo bomo umestili. Je to na severni ali na južni strani hiše, v temni senci, senci visokih dreves, na polnem soncu, med hišo in betonsko ograjo, kjer se zadržuje vlaga? Vse to vpliva na rastlino, zato moramo izbrati primerno kandidatko za določeno mesto na vrtu.

Če nimamo potrebnega znanja o rastlini, povprašamo pri prodajalcu na vrtnariji, če smo prepuščeni sami sebi, pa se vsaj za osnovne zahteve izbrane rastline zanesemo na listek, ki visi na rastlini.

Tam je navadno napisano najmanj to, ali je rastlina primerna za sonce, polsenco ali senco.

Gromovnice za senčna mesta

Med grmovnicami je izbira rastlin, primernih za senčna mesta, manjša kot za sončna. Veliko je takih, ki so manj občutljive in so primerne tako za sonce kot za polsenco. Nekaterim pa polno sonce sploh ne ustreza in svojo polno lepoto razvijejo le, če so zavarovane pred močnimi sončnimi žarki. Seveda to ne pomeni, da ne marajo sonca, so pa zelo primerne za sajenje ob hišah ali visokih betonskih ograjah, kjer je vsaj del dneva senčno, poživijo tudi kakšen neugleden senčni kot na vrtu. Na takšnih mestih večina rastlin ne uspeva, zato so to dobrodošle rešitve. Grmovnice za senčno lego so med drugim: zimzeleni, brogovite, mahonije, kaline, kamelije, lovorikovci, japonske skimije, šmarne hrušice, navadni dreni, navadni volčini, bršljani, leske, pušpani, thunbergijevi češmini, krčnice in drugi. Prav zadnja med naštetimi mi je s svojo lepo, nekoliko divjo  razrastjo in bogatim, živahno rumenim cvetenjem ostala v spominu s poti po Normandiji.

Poleti rumeni cvetovi

Pri nas je nekoliko bolj poznana nizka, pokrovna čašasta krčnica (Hypericum calcinum), jaz pa imam tokrat v mislih krčnico Hypericum hydcoteense ‘Hidcote’, ki raste kot približno pol drugi meter visoko in prav tolikšen je tudi njen obseg. Grm ima zelo lepo okroglasto razrast. Je vednozelen ali delno vednozelen, odvisno od območja, kjer raste. Najlepši bo v polsenci in svetli senci, za tla ni občutljiv, le zastajajoče vode ne mara. Julija se na vitkih, elegantnih, rdeče obarvanih poganjkih odprejo lepi sončno rumeni cvetovi, ki v premeru merijo približno sedem centimetrov.  Če gre rastlini dobro na svojem mestu v vrtu, bo poleti prekrita s cvetovi. Ti so šolski primer cveta s petimi velikimi cvetnimi listi, izrazitim pestičem in nekoliko oranžastimi prašniki naokoli. Krčnica cveti do sredine jeseni. Dokaj dobro prenaša zmrzal. Če živite v strnjenem naselju, kjer je temperatura vedno nekoliko višja kot na izpostavljenih in odprtih legah, ne bo težav s prezimljanjem. 

Spomladi ga močno porežemo in s tem spodbudimo obilno cvetenje. Zelo primeren je za večje zasaditve na javne površine, kot samostojen grm bo osvetlil temnejši konec vašega vrta, izvrsten pa je tudi kot živa meja, kjer je dovolj prostora, da se naravno razraste. Za tiste, ki bi ta grm sadili na območja, ki jih obiskuje srnjad.

Jeseni jagodasti plodovi

Med okrasnimi krčnicami poznamo poleg omenjene tudi H. kalmianum s kremasto belimi cvetovi in višino od 60 do 90 cm, nizko H. calycinum ‘Golden Rule’ z lepimi oranžnimi listi in višine 30 do 60 cm, H. x inodorum z različnimi sortami, ki ima zanimive marelične do rdeče plodove, ki dišijo, če jih zmečkamo, višina grma je do 150 cm, H. perforatum ima nekoliko ožje cvetne liste in dolge prašnike, ki naredijo cvet nežnejši, višina grma je 60 cm. Obstaja še veliko drugih okrasnih krčnic večinoma z rumenimi cvetovi in zanimivimi plodovi na koncu poganjkov. Ti so zelo uporabni v floristiki.

Marjeta Hrovatin