Obstajajo zelo različni načini in vzgojne metode in z nekaterimi žal lahko naredimo več škode kot koristi, saj imajo tudi psi različne karakterje. Kaj torej pasji mladič v osnovi potrebuje?

Samo po sebi je razumljivo, da potrebuje prijaznost, ljubezen in varnost. Poleg tega pa potrebuje tudi zanesljiva, nedvoumna pravila, ki mu bodo pomagala, da se bo dobro in varno počutil v zanj povsem novem in čudnem svetu ljudi. Naj nas ne zmehča otožni kužkov pogled, ampak mu raje nudimo dobro in dosledno vzgojo, saj bomo s tem koristili sebi in svojemu psu. Omogočili mu bomo, da bo imel pozneje, ko bo odrasel, več prostosti in ga ne bo treba imeti stalno pod nadzorom.

V nadaljevanju je opisanih deset najbolj osnovnih vzgojnih pravil. Po njih se moramo ravnati od vsega začetka, saj bomo s tem bomo pridobili sami in seveda tudi naš kuža.

Kužke učimo določenih vaj od vsega začetka, seveda zlepa, s pomočjo pozitivnih spodbud, s pohvalo in nagrado. Nikakor pa ne s prisilo.

Pogled v oči

Če se pogovarjamo s psom, poskrbimo, da bo na naše besede pozoren, saj je to nadvse pomembno za uspešno delo z mladičem. Vemo sicer, da je v interakciji med psi direkten pogled oči (fiksiranje) groba oblika nevljudnega vedenja. Če pes bolšči drugemu neposredno v oči, je to zanj oblika grožnje.

Sami torej od mladiča zahtevamo nekaj, kar bo v začetku povzročalo njegovo upiranje, ampak s tem bomo kužka sčasoma popeljali v razumevanje naše, človeške govorice. Hkrati bo psiček spoznal, da pri druženju z ljudmi veljajo drugačna pravila kot pri druženju z drugimi psi. Gledanje v oči pospremimo tudi z ustreznim ukazom, denimo: “Glej me!”. Tega ga učimo tako, da dvigujemo priboljšek v višino svojih oči in kuža bo s pogledom spremljal priboljšek, ko se bo srečal z našim pogledom, izrečemo izbrani ukaz in mu hkrati damo priboljšek. Z malce vaje nam bo po nekaj poskusih uspelo.

Omejimo prostor gibanja
Ne priporočamo, da bi imel kuža kadarkoli povsem neomejen dostop po vsej hiši ali na vrtu. Ne nazadnje tudi zaradi različnih nevarnosti, ki prežijo na našega nadebudnega štirinožca: električne vtičnice, kabli po tleh, lončnice in podobno. Tudi stopnice so lahko nevarne za majhnega psička. Zato je bolje, da kužku novo okolje razkazujemo postopno in ga na začetku spustimo le v določene prostore ali na določene dele vrta. Še najbolje, da mu z ustreznimi zaporami preprečimo dostop v tako imenovane tabu cone. Nič tudi ne bo narobe, če bomo psička za nekaj časa pustili samega v kakšnem varnem prostoru. Tudi mati volkulja svojih mladičev ne vzame s seboj na lov na nevarno divjad, ampak jih pusti na varnem, v brlogu. Psičku moramo torej že od vsega začetka postaviti določene meje.

Opravljanje potrebe

Takoj potem, ko se kuža zbudi, in takoj po obroku ga moramo skrbno opazovati, saj je takrat čas, ko bo moral opraviti potrebo. Takoj ko kuža postane nemiren, to pomeni, da ga tišči na potrebo, zato ga takoj odnesemo na prosto. Če bomo pri tem zelo pazljivi, bomo mladička že v približno tednu dni navadili na sobno čistočo. Nečesa pa se moramo zavedati: če se zgodi “nesreča”, jo pripišimo sebi in ne psičku. Pač nismo bili dovolj hitri.

Hrano mu lahko vzamemo
Kuža naj dobi hrano v primerni posodici. Že od vsega začetka moramo paziti, da mu bomo lahko hrano kadarkoli odvzeli, tudi medtem ko najbolj vneto jé, in mu jo seveda tudi kadarkoli vrnili. Če mladiček med odvzemanjem hrane renči, ga moramo umiriti, lahko z ukazom “Ne smeš!”, nato mu hrano odvzamemo in jo pospravimo. Čez nekaj časa postopek ponovimo in to počnemo tako dolgo, da bo kuža brez godrnjanja pustil, da mu hrano odvzemamo.

Lajanje le z našim dovoljenjem

Kolesarji v psih navadno zbudijo lovilni nagon in mladi psi bi najraje stekli za kolesom. Če so na povodcu, tega sicer ne morejo, jih pa kolesarji razburijo in začnejo lajati nanje. V takem primeru se moramo takoj odzvati z ukazom “Ne smeš!”. Če to ne zaleže, se obrnemo za 180 stopinj in gremo v drugo smer. Pozneje lahko damo psa tudi v položaj “prostor” (če smo ga seveda te vaje naučili). Vsekakor moramo pri vzgoji mladiča doseči, da nikoli ne bo lajal brez vzroka. Če pa bo, mora na ukaz takoj prenehati s tem početjem.

Takoj mora priti na klic

Pomembno je, da kuža na ukaz “Sem!” pride hitro in takoj, torej brez oklevanja, ne pa šele čez nekaj časa in zlagoma. Ubogljivost na ta ukaz bo lahko morda v prihodnosti našemu psu rešila življenje, ko bo v nevarnosti in ne bo imel pregleda nad dogajanjem. Ta ukaz lahko utrjujemo v različnih okoliščinah. Skoraj vedno učinkuje, če to počnemo s pomočjo priboljška. Vsakič, ko bo kuža lepo ubogal in bo hitro pritekel k nam, mora doživeti kaj prijetnega, saj bo tako ukaz “sem!” povezal s pozitivnim doživetjem. Psička na prostem vedno kličemo s prijaznim glasom, pri tem pa počepnemo, se nasmehnemo in razširimo roke. S tem bomo še povečali pripravljenost psa, da bo na klic prihajal z veseljem in hitro.

“Prostor” pomeni “prostor”

Vsakič, ko se bo kuža sam, prostovoljno ulegel, rečemo “Prostor!” in ga navdušeno pohvalimo. Čez nekaj dni, ko smo vajo večkrat ponovili, lahko preizkusimo, ali se bo psiček odzval na ukaz “Prostor!”. Nekateri kužki zelo hitro dojamejo, kaj od njih želimo, pri nekaterih pa traja malce dlje, a to nima nič opraviti s pasjo inteligenco. Uspeh je učenja bolj odvisen od naše spretnosti kot od pasje pameti. Čas ležanja začnemo postopno podaljševati, kuža pa lahko vstane šele, ko mu to dovolimo. Pomembno je, da vsaj v začetku psa s položaja “prostor” nikoli ne kličemo, ampak gremo vedno do njega in ga z ustreznim ukazom “dvignemo”. Namen učenja te vaje je, da bo pes na ukaz dlje časa mirno ležal tudi tedaj, ko bomo sami zunaj njegovega vidnega polja.

Izsiljevanja ne dopuščamo

Cviljenje in lajanje moramo povsem ignorirati. Psi so pametna in racionalna bitja, zato bo naš kuža kaj hitro prekinil z vedenjem, ki mu ne prinaša nikakršnega dobička. Med kužkovim cviljenjem ali lajanjem in nasploh med izsiljevanjem ostanimo povsem ravnodušni, ne smemo ga umirjati ali celo božati, saj bo s tem dosegel, kar je hotel – našo pozornost. Ko bo povsem miren, pa mu dajmo priboljšek. Če bomo opisani nasvet upoštevali od vsega začetka, bomo prikrajšani za marsikateri trenutek, poln jeze, pa še sosedje nam bodo hvaležni. Le komu so všeč bevskači?

Vodljivost na povodcu

Povodec mora biti med sprehodom ohlapen. Pes, ki na povodcu vleče, ni osredotočen na svojega človeka. Vodljivost na povodcu vadimo najprej v hiši, pozneje na vrtu in šele nato na prostem. Pazimo, da bo medtem kuža vedno pozoren na nas, se pravi, da se bo med drugim prilagajal hitrosti našega gibanja. Vsakič, ko bo kuža povlekel, spremenimo smer gibanja. Če bo to spet poskušal, se lahko tudi ustavimo, naprej pa gremo šele, ko se kuža povsem umiri. Kot smo opisali, moramo ravnati od vsega začetka in preprečili bomo eno najbolj pogostih neželenih oblik vedenja – vlečenja na povodcu.

Najboljši prijatelj
Pomembno: ko smo s psičkom, ne pozabimo na prijazen nasmeh. Pes vidi sicer slabše kot ljudje, a je zelo dober opazovalec in poznavalec naše mimike in zelo dobro razume govorico našega obraza. Psičku pokažimo, kako veseli smo, ko smo z njim. Odprimo mu srce in vzemimo njegovo nežno glavico v svoje roke. Naš kuža je najboljši na svetu in bodimo tudi mi zanj najboljši človek na svetu. Prijateljstvo med nami in našim kužkom naj bo neizmerno.

 M. H.