Vrtne krizanteme, ki so zelo priljubljene zlasti kot rezano cvetje za različne namene – po Evropi so nekatere vrste krizantem predvsem tradicionalna sestavina nagrobnih šopkov in aranžmajev, izhajajo iz premnogih vrst teh cvetic iz vzhodne Azije in obsegajo mnoge najrazličnejše križance. S križanjem so vzgojili zelo različne oblike koškov. Ti se razlikujejo po tipih in razporeditvah cvetkov, ki sestavljajo socvetja (koške), in po času cvetenja.

Krizanteme poženejo več koškov na enem steblu. Take z enim samim velikim koškom vzgojimo na poseben način, in sicer tako, da že zgodaj odstranimo vse stranske poganjke na cvetni vejici. Razvije se en sam velik košek.

Krizanteme, ki cvetijo zgodaj, to je od poznega poletja do zgodnje jeseni, gojimo na prostem. Tiste rastline, ki cvetijo pozno, gojimo poletni na prostem v loncih, nato pa jih prenesemo v rastlinjak, kjer cvetijo od jeseni še dolgo v zimo. Zgodaj in pozno cvetoče sorte gojimo na podoben način.

Zgodaj cvetoče krizanteme

Zgodaj cvetoče krizanteme se dobro počutijo na sončnem in zavetnem rastišču. Ustrezajo jim dobro odcedna in rahlo kisla tla (pH 6,5). Tla pripravimo pozno jeseni ali zgodaj pozimi, tako da vkopljemo veliko organske snovi. Lahka tla pripravimo zgodaj spomladi, organsko snov dodamo zgodaj poleti kot zastirko. Pred sajenjem pozno spomladi pripravimo opore iz 1,2 metra visokih palic (za visoke sorte vzamemo višje) in jih zapičimo 45 centimetrov narazen. Krizanteme posadimo ob palice tako, da je koreninska gruda ravno še pokrita z zemljo. Stebla rastlin privežemo k opori in temeljito zalijemo.

Krajšanje glavnega poganjka

Kmalu potem, ko smo krizanteme posadili, jim skrajšamo glavni poganjek. Tako spodbudimo rast stranskih poganjkov, ki bodo cveteli v času, ki je sortno pogojen. Ko so stranski poganjki dolgi približno osem centimetrov, jih lahko razredčimo na končno število. Štirje stranski poganjki so praviloma dovolj za rastline, ki jih gojimo za cvetne vejice. Kakšen mesec po krajšanju glavnega poganjka moramo krizanteme pognojiti z gnojilom, ki ga vkopljemo v zemljo z okopavanjem, potem pa temeljito zalijemo. Dognojimo ponovno čez mesec dni, s čemer spodbudimo močno rast. Vse poganjke, ki se pojavijo na stranskih vejicah, sproti odstranjujemo, da rastlina ne bi izgubljala energije.

Odstranjevanje cvetnih popkov

Sedem ali osem tednov po tem, ko smo skrajšali glavni poganjek, obrežemo stranske poganjke, da zagotovimo primerno število in lepo razporeditev cvetnih koškov. Na koncu vsake take vejice že vidimo cvetni košek, okoli katerega se razvijajo stranski popki. Če hočemo vzgojiti le en košek na vsakem steblu, odstranimo vse stranske poganjke na vejici. Tako se središčni popek razvije v en sam velik košek. Če želimo vzgojiti več enako velikih koškov, odstranimo samo središčni popek, tako se bodo stranski koški razvili v lepo skupino.

Redna oskrba

Krizanteme moramo redno zalivati; ko se razvijejo popki, jim vsak teden ali vsaj na deset dni dodamo tudi tekoče gnojilo. Tik preden se pokaže barva koškov, prenehamo zalivati, da ne postanejo cvetovi mehki in občutljivi.  

Prezimovanje

Na Primorskem, kjer ne zmrzuje, lahko zgodaj cvetoče krizanteme prezimijo na prostem: spomladi stebla porežemo. V notranjosti Slovenije pa rastline izkopljemo iz zemlje, operemo korenine in jih spravimo v skupinah po šest ali osem v plitke posode z rahlo vlažno ilovnato prstjo. Ne smemo jih zalivati, dva meseca naj bodo bolj na suhem, da preprečimo gnitje. Hranimo jih na hladnem, denimo v rastlinjaku, vendar jih zavarujemo pred zmrzaljo. Sredi zime jih zalijemo in prestavimo v prostor, kjer je tempertatura okoli sedem stopinj. Kmalu poženejo mlade poganjke.

Pozno cvetoče krizanteme

Sobne ali pozno cvetoče krizanteme gojimo v loncih podobno kot zgodaj cvetoče. Rastline posadimo v ilovnat substrat pozno spomladi in jih gojimo ob opori, podobno kot zgodaj cvetoče. Da nam veter ne naredi škode, lahko oporne količke povežemo z vrvicami. Vse poletje pustimo lonce na prostem, na sončnem in zavetnem mestu. Izdatno zalivamo in skrbimo, da se prst nikoli ne izsuši.

Krajšanje in vršičkanje

Sredi poletja skrajšamo glavne poganjke; čez deset do dvanajst tednov se razvijejo cvetni popki. Takrat vršičkamo in odstranimo stranske poganjke, enako kot pri zgodnjih sortah.

Redna oskrba

Zgodaj jeseni prenesemo krizanteme v hladen rastlinjak (najprimernejša temperatura je okoli deset stopinj Celzija). Rastlinjak zaščitimo pred sončnimi žarki, da ni pretoplo. Gnojimo s popolnim tekočim gnojilom, dokler se ne začne kazati barva cvetov.

Prezimovanje

Po cvetenju porežemo rastline do višine okoli 22 centimetrov. Rastlin ni treba jemati iz loncev; za en mesec jih postavimo na svetlo mesto v hladen rastlinjak s temperaturo okoli pet stopinj Celzija. Nato jih pri temperaturi okoli sedem stopinj Celzija pustimo spet rasti, da imajo čez približno šest tednov poganjke, ki so primerni za potaknjence.

Rezanje potaknjencev

Matično rastlino po rezanju poganjkov zavržemo. Izberemo krepke poganjke čim bolj pri tleh. Lahko jih odtrgamo ali pa odrežemo z nožem. Prirežemo jih tik pod kolencem na dolžino približno štiri centimetre. Spodnji del potaknjenca pomočimo v hormonski pripravek za ukoreninjanje in potaknjence posadimo v substrat za potaknjence, nato pa postavimo v razmnoževalni zaboj z rahlim talnim ogrevanjem – do približno deset stopinj Celzija. Potaknjenci poženejo korenine v dveh do treh tednih. 

Narezane potaknjence pri pozno cvetočih krizantemah ukoreninimo v razmnoževalnem zaboju v začetku poletja.

Kako izboljšamo cvetenje

Pri nekaterih trajnicah lahko s primernimi načini obrezovanja med rastno dobo povečamo število ali velikost cvetov ali pa podaljšamo cvetenje. Pri nekaterih trajnicah se dobro obnese redčenje poganjkov, pri drugih vršičkanje – pinciranje, nekatere bolj bujno cvetijo, če odstranjujemo odcvetele cvetove.

Grmaste trajnice, na primer nekatere grmaste marjete, moramo vsako pomlad temeljito porezati. Glavna stebla teh grmastih trajnic porežemo na približno polovično višino. S to pomlajevalno rezjo odstranimo vse pretegnjene in slabotne poganjke, ki ne cvetijo in s tem pospešimo rast močnih poganjkov, ki bodo obilno cveteli vse poletje in dolgo v jesen.

Jesenska rez

Ko jeseni trajnice nehajo cveteti, porežemo stebla do tal in odstranimo vse odmrle in uvele liste in poganjke, da so grede čiste in urejene. Gornje dele rastlin, ki niso povsem prezimno trdne, pogosto pustimo čez zimo, da zaščitijo podzemne dele rastlin pred zmrzaljo. Odmrle zgornje dele odstranimo šele spomladi.

Listi in semenske glavice ne katerih trajnic, na primer lepe hermelike (na primer Sedum sp.) ter različnih trav, so zelo privlačni tudi suhi in jih lahko pustimo na vrtu za okras do zgodnje pomladi.