Veliko vrtičkarjev ima s setvijo motovilca velike težave, zato se tudi pri tej vrtnini vse bolj uveljavlja sajenje sadik s koreninsko grudo.

Eden glavnih pogojev za uspešno kalitev motovilca je kakovostno seme. Če jih pridelate sami, jih shranite v suhem, hladnem in temnem prostoru. Znano je, da je pri motovilcu bolje sejati lansko seme. To je sicer res, a mora biti shranjeno v prostori, kjer ni velikih nihanj v vlagi in temperaturi. Mnogi seme za nekaj dni tudi zamrznejo, da bi ga spodbudili k boljši kalitvi. Tudi to je priporočljivo, vendar moramo biti pri odmrzovanju pozorni na vlago, ki se nabere v vrečki, še posebej, če je ta plastična. Seme moramo osušiti in do setve shraniti v suhem in temnem prostoru. Tako bo ohranilo visok delež kalivosti. Seme motovilca  je kalivo približno dve do štiri leta, odvisno od sorte in kakovosti shranjevanja.

Motovilec še vedno sejemo povprek ali v vrstice na gredo. Če sejemo v vrstice, so te približno deset centimetrov narazen. Naprednejši vrtnarji pa že sadijo sadike s koreninsko grudo.

Presajajo jih na stalno mesto na razdaljo deset centimetrov. Odvisno od števila posejanih semen na eno gnezdo in vzniklih rastlinic motovilca lahko razdaljo pri manjšem številu rastlin v enem gnezdu (sadiki) zmanjšamo oziroma jo povečamo, če je v gnezdu več kot pet rastlin. Uporaba sadik motovilca je relativno nov pristop.

Motovilec veliko bolje vznika pri temperaturah okrog 20 °C kot na poletni vročini nad 30 °C. Pri temperaturi med 16 in 18 °C vzkali v tednu ali dveh. Pri temperaturi okrog 5 °C pa lahko kali zelo počasi in lahko traja tudi tri tedne, preden pokuka iz zemlje. Zaradi muhavosti semena je še toliko bolj priporočljiva uporaba sadik. Sadike lahko posadite tudi v tem času in jih prekrijete s kopreno ali jih posadite v  tople grede ali neogrevane rastlinjake.

Prednosti sadik

Sadike s koreninsko grudo in bogatim nadzemnim delom posadimo kar na mesto pridelave, lahko pa počakajo, da izpraznimo določeno gredo, in jih potem posadimo. V tem času seveda poskrbimo, da imajo sadike dovolj vlage.

Pri vzgoji sadik v gojitveni plošči je veliko lažji nadzor nad pogoji za vznik semen (vlažnost substrata in temperatura okolja) kot na prostem, kjer nas lahko poleti ovirajo visoke poletne temperature, jeseni pa zbita setvenica in zaskorjena tla, skozi katero kalčki ne uspejo predreti na svetlo. Gojitveno ploščo takoj po setvi postavimo v topel prostor (denimo kurilnico) za nekaj dni in skrbimo, da je v substratu dovolj vlage. V takih pogojih lahko pride do vznika že v nekaj dneh. Ko opazimo, da nove rastlinice prodrajo na svetlo, setvenico takoj prenesemo na svetlo in hladnejše mesto, kot je bilo v kurilnici, da se rastlinice ne izdolžijo. Priporočam uporabo vermikulita, ki na površini setvenega substrata v gojitveni plošči zadržuje vlago in je tudi pri vzgoji sadik zelo pomemben. Kamnina v svojih porah zadrži vlago in tako preprečuje izsušitev setvenega substrata v grudici. Prepoznamo jo po značilnih zlato bronastih in svetlečih delcih in je dopustna tudi v ekološki pridelavi. Vermikulit uporabite tudi pri vzgoji drugih zelenjavnih sadik. Potresite ga po površini substrata v gojitveni plošči. Pri zalivanju bodite pozorni, da ga ne odplaknete. Priporočam, da ga pred zalivanjem popršite, da se namoči in prime substrata.

Poleg kontrolirane pridelave od setve dalje je prednost sadik tudi, da zrastejo v večje in čvrstejše rastline, ki jih hitro in brez mučnega dolgotrajnega čepenja naberemo za polno skledo.

Termini pridelave

Prvi motovilec lahko sejemo že sredi julija. Sejemo ga na senčnih in vlažnih mestih. To je poletna setev, ki jo zaključimo s koncem avgusta. V tem času obstaja večja nevarnost, da nam bodo previsoke temperature (nad 30 °C) zmanjšale uspešnost vznika ali ga popolnoma onemogočile. Zato moramo posevke prekrivati s kopreno, nekateri pokrivajo tudi s časopisnim papirjem, ki pa mora biti ves čas vlažen. To pa poleti navadno ni prav lahko. Boljši čas za setev je pozno poleti in jeseni od septembra in do začetka oktobra. Takrat je navadno manj vroče, več je talne vlage, zato lahko sejemo tudi na bolj svetlem mestu. Prekrivamo s kopreno, ki prepreči zbijanje tal ob nalivih in ohranja talno vlago.

Od sredine oktobra do začetka novembra nastopi pozen termin za setev na prosto. Na toplejših legah je setev motovilca v tem času še smiselna, na izpostavljenih, hladnih legah pa ne. Če pa smo si pravočasno vzgojili sadike, jih lahko zdaj še presajamo. Če imate zelo radi motovilec, si lahko  s premišljenim sajenjem v časovnih presledkih zagotovite motovilec jesen, zimo in zgodnjo pomlad.

Zakaj (še) motovilec

Motovilec je zelo preprost za gojenje, dobro prezimi in vsebuje številne vitamine in minerale, ki so še posebej dobrodošli pozimi. Profesionalnim pridelovalcem omogoči zimski vir zaslužka in oskrbo lokalnega trga. Če nimate svoje grede, lahko motovilec gojite tudi v koritih na okenski polici ali balkonu. Tudi v tem primeru jih sadite postopno s časovnim zamikom, da  boste dalj časa uživali ob domačem pridelku.

Igor Škerbot