Pomembno je, da so tla dobro pripravljena. Da si laže predstavljate: optimalno bi bilo, da bi jagodo posadili kar v krtine. To so dobro strukturirana, rahla ter dobro založena tla, ki jih dvignemo. Naredimo torej dvignjeno gredico kakovostne vrtne zemlje. S tem preprečimo zadrževanje vode okoli korenin ter posledično mnoge neprilike. Da bo obdelava lažja, tla pokrijemo s folijo, pod katero smo namestili namakalno cev. Če rastline sadimo eno za drugo v vrsti, moramo poskrbeti, da bo med dvema rastlinama vsaj 15 do 20 cm prostora.

Bolj ko bomo rastline sadili na gosto, slabše se bodo razvijale in bolj bodo občutljive za bolezni. Rastline, ki imajo dovolj prostora za rast, se  optimalno razrastejo.

Med njimi se ne zadržuje odvečna vlaga, saj je prostor svetel in zračen. Po sajenju je pomembno, da poskrbimo za senčenje rastlin. Predstavljajte si šok, ko skoraj zamrznjene rastline posadite na vroče avgustovsko sonce. Najpreprosteje je, da rastline posadimo v vlažna tla ter jih takoj po sajenju pokrijemo s slamo ali suho travo. Pazimo le, da ne uporabimo trave, ki že semeni, saj bomo s tem posejali plevel med mlade rastline. Nekateri pridelovalci sadijo tako imenovane zelene sadike. So manj zahtevne za sajenje, sadimo jih tako kot sadike zelenjave, ki jih kupimo pri vrtnarju. Sajenje jagod konec poletja je priporočljivo zato, ker s tem rastlinam omogočimo, da se v toplih jesenskih dneh dobro razvijejo.

  Črna malina

Velika pestrost različnih sort

Če želimo imeli res lep pridelek, prve cvetove in pritlike odstranimo ter tako okrepimo rastline. Jagode so jagodičje, kjer je pestrost različnih sort največja. Vsako leto nas ponudniki zasujejo z različnimi »najboljšimi« sortami. Tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer se ukvarjamo s preizkušanjem novih sort, ne moremo vseh preizkusiti. A vendar so sorte, ki ostanejo v pridelavi dalj časa, redke. Tako lahko zatrdim, da so preizkušene enkrat rodne odlične sorte med drugimi: Clery, Joly in Dely. Zelo dobre in neobčutljive večkrat rodne sorte so: Mara des Bios, Capri in Albion. Če želite posaditi tudi kakšno belo jagodo, sta na trgu zanimivi in najpogostejši sorti Snow white in Natural albino. Dejstvo je, da se vsaka sorta v različnih pogojih pridelave, tako z vidika tehnologije kot tudi okolja, lahko bistveno razlikuje.

  Robida Loch Ness

Druge dvakrat rodne vrste

Poleg jagode nas celo leto razveseljujejo tudi maline. Med dvakrat rodnimi malinami sta odlični sorti Enrosadira in Polka. Med enkrat rodnimi je čudovita sorta Tulameen. Tudi pri malinah lahko z izborom sort popestrimo naše sadne košarice. Z rumenimi malinami sorte Golden bliss, črnimi plodovi malin sorte Munger in Bristol, purpurne maline, ki so križanci med črno in rdečo malino, svetleči plodovi japonske maline ter mnogimi drugimi.

Robide zorijo zelo dolgo obdobje, zato nas razveseljujejo več mesecev. Po okusu je med najboljšimi sorta Loch ness. Zadnja leta so na trgu tudi sorte, ki rodijo dvakrat letno, kot dvakrat rodne maline.

Ste vedeli, da poznamo tudi dvakrat letno rodne sorte ameriških borovnic. Sicer pridelek ni tako veliko kot pri poznanih sortah enkrat rodnih ameriških borovnic. Je pa zanimiva na primer sorta Hort Blue Petite, ki nas s sladko kislimi, a precej drobnimi borovnicami ob ugodnem letu razveseli že konec pomadi in potem še enkrat jeseni. Dvakrat letno iz družine Vaccinium rodijo tudi brusnice.

Ameriška borovnica Hort Blue Petit

Med ribezi in kosmuljami, haskap jagodami in aronijo se osebno z večkrat rodnimi sortami v našem pridelovalnem okolju še nisem srečala. A ne dvomim, da je le še vprašanje časa, ko nas žlahtnitelji razveselijo z novimi večkrat rodnimi sortami jagodičja.

Nika Cvelbar Weber