V naših vrtovih so navzoče že nekaj časa, saj so bile že v 19. stoletju pomembne rastline jesenskih vrtnih zasaditev. Vseskozi pa so bile cenjene tudi kot rezano cvetje.

Večina cveti jeseni

Večina aster cveti pozno poleti in jeseni (skoraj do konca oktobra), nekatere pa so tudi zgodaj cvetoče in cvetijo spomladi in zgodaj poleti. Veliko aster oblikuje olesenele baze šopa, iz katerih vsako leto na novo odženejo. Nekatere imajo olesenel del na sredini in se od tam razraščajo. Koliko se bo razrasel šop, je odvisno od vrste in sorte – velikosti pa se glede na vrsto in sorto precej razlikujejo.

Grm, piramida ali spirala

Cvetna stebla zrastejo v višino med 15 cm in vse do 2,5 m. Njihova razrast je različna – nekatere se razraščajo grmasto, druge imajo piramidalno obliko razrasti, tretje se razraščajo spiralno – odvisno od vrste in sorte. Velikosti cvetov so tudi različne, od enega do pet centimetrov v premeru. Cvetovi so enojni in polnjeni, barve od bele do nežno vijolične, križanci pa imajo precej močnejše modre in vijolične odtenke. Središčni del cveta je običajno rumen, lahko je tudi purpuren, oranžen ali celo rjav.

Polno sonce in vlažna zemlja

Astre najlepše uspevajo na polnem soncu, nekatere lahko uspevajo tudi v svetli senci. Najraje imajo vlažno, hladno zemljo, kjer voda ne zastaja (odcedna tla). Suha zemlja jim ne ustreza in v njej ne uspevajo najbolje. Ker se hitro razraščajo, jih moramo posaditi na primerno razdaljo, in sicer približno 30 do 50 cm narazen, višje rastoče lahko tudi 60 do 70 cm narazen. Če jih posadimo preblizu skupaj, jih pogosto napadeta pepelasta plesen in rja. Na tri do pet let jih razdelimo oziroma razredčimo. Nekatere sorte lahko delimo tudi vsako leto.

Visokih vrst aster ne sadimo na mesta, kjer bi bile izpostavljena vetru – ali pa jim postavimo oporo.

Pozno spomladi, ko so poganjki na približno polovici rasti, jih lahko skrajšamo skoraj za polovico. S tem jih bomo prisilili v nekoliko nižjo rast, pa tudi stebla pri tleh ne bodo ogolela.

Visoke astre sadimo v ozadja gred v družbo visokih trajnic in okrasnih trav. Nižje rastoče pa sadimo skupaj s krvomočnicami (Geranium sp.), maslenicami (Hemerocallis sp.) in heremlikami (Sedum sp.).

Razmnoževanje z delitvijo

Astre lahko razmnožujemo s pomočjo delitve, zelnatih potaknjencev in s semeni. Razmnoževanje z delitvijo je najlažje in jo je najbolje opraviti zgodaj spomladi. Pri delitvi moramo biti pozorni, da ne bomo starševske rastline razdelili preveč, saj jo lahko s premočno delitvijo oslabimo. Zelnate potaknjence režemo spomladi, ko se začne nova rast. Potaknjence je najbolje prezimiti v neogrevanem rastlinjaku in jih presaditi naslednjo pomlad. Razmnoževanju s semeni se je najbolje izogniti, saj le redko kdaj semena vzklijejo.

Težave z boleznimi in pršicami

Največ težav imajo astre iz rodu A. novi-belgii. Najpogosteje jih napade pepelasta plesen, proti kateri je priporočljivo škropljenje s primernimi fungicidi. Lahko obolijo tudi za rjo, pršice pa preprečujejo razvoj cvetnih popkov. Druge vrste aster so razmeroma zdrave in nimajo težav. Občasno se lahko pojavijo težave z venenjem znotraj šopa.

Matevž Likar