Človek je pri pridelavi rastlin vedno uporabljal različne načine za zmanjševanje negativnega vpliva bolezni, škodljivcev in plevela.

Za osnovo varstva še vedno veljajo metode, ki so se razvijale s preizkušanjem in opazovanjem, le da smo te metode sčasoma dopolnjevali tudi s sodobnejšimi tehnikami. Pri zmanjševanju negativnih vplivov bolezni, škodljivcev in plevelov pri pridelavi vrtnin, sadja in grozdja v domačem vrtu nismo naklonjeni uporabi kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Varstvo je zato zasnovano na posrednih (preventivnih) ukrepih, ki jih po potrebi dopolnjujemo še z izvedbo neposrednih (direktnih) ukrepov. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da lahko posamezen ukrep, ki je naravnan proti določenemu škodljivemu organizmu, ustvari razmere, ki bodo ugodne za drug škodljiv organizem. Pridelovalec je seveda tisti, ki presodi, kateri ukrep ali kombinacija ukrepov bo v danih okoliščinah dala najboljši rezultat.

Fižola ne sejemo v hladnem vremenu, ker je prizadeta rastlina bolj podvržena napadu fižolove koreninske muhe.

Okuženo seme

Z okuženim semenom in sadilnim materialom se lahko prenese veliko bolezni in škodljivcev. Pri rastlinah, ki se razmnožujejo s čebulicami, gomolji, potaknjenci, je velika nevarnost prenosa virusov in fitoplazem, možen pa je tudi prenos gliv, bakterij, žuželk in ogorčic.

Verjetno ste tudi sami že opazili, da po nekaj letih pridelave krompirja iz domačega semena pogosto zanj rečemo, da se je izrodil, v resnici je bil okužen z različnimi virusi do te mere, da ni več zagotavljal optimalnega pridelka.

Po tej poti lahko škodljive organizme prenesemo znotraj svojega vrta in tudi na večje razdalje, do na primer katerega od sosedov, sorodnikov, prijateljev, če z njimi izmenjujemo seme, sadike ali sadilni material. Pred setvijo doma pridelanega semena seme dobro preglejmo in odstranimo semena z različnimi bolezenskimi znamenji, semena nepravilnih oblik in podobno. Žal vseh povzročiteljev bolezni ali škodljivcev, ki jih lahko prenesemo s semenom ali sadilnim materialom s prostim očesom ne moremo opaziti in prepoznati. Previdnost velja tudi pri prenosu sadik. Tako je na primer pogosta pot vnosa rastlinjakovega ščitkarja in resarjev prav prek napadenih sadik bodisi vrtnin ali okrasnih rastlin.

S semenom, ki ni bilo prečiščeno, lahko na vrt prenesemo tudi seme plevelov, ki nas bo kasneje oviralo v pridelavi.

V zadnjih letih smo tako tudi na vrtove in manjše njive prinesli pelinolistno ambrozijo (Ambrosia artemisiifolia), ki je bila pomešana na primer med seme ajde, ki smo jo posejali za zeleno gnojenje. Seme plevelov lahko pride na naš vrt tudi po drugih poteh (po zraku, v svežem hlevskem gnoju, prinesejo ga različne živali in podobno), pogosta pot pa je tudi s substratom oziroma koreninsko grudo sadik (zlasti, če je sadika vzgojena v doma pridelanem ali nabranem substratu).

Izbira sorte ali hibrida

V boju proti škodljivim organizmom je pogosto zelo pomembna tudi izbira sorte oziroma hibrida. Tako je na primer mnogim pridelovalcem že iz izkušenj v domači pridelavi znano, da se koloradski hrošč raje prehranjuje na nekaterih sortah krompirja kot na drugih, da določene sorte krompirja prej obolijo z glivo, ki povzroča krompirjevo plesen, kot druge in podobno.

Z okuženim semenom se lahko prenašajo različne bolezni.

Čas setve ali sajenja

Vpliv na pojav škodljivih organizmov imata tudi način in čas setve oziroma sajenja. Če se želimo izogniti težavam s porovo zavrtalko (Napomyza gymnostoma) primerneje zasnovati posevek čebule (iz semena ali čebulčka ali sadik čebule) čim bolj zgodaj ali pa raje nekoliko bolj pozno, tako da čebula ni v najbolj občutljivi fazi za porovo zavrtalko ravno v času, ko je populacija škodljivca velika ali odlaga jajčeca.

V letih, ko je vznik fižola zaradi vlažnega in hladnega vremena počasen in so bile v zimskem času še ugodne razmere za prezimitev fižolove muhe (Deliaplatura), se pogosto srečamo z zastojem razvoja in rasti mladih rastlin fižola ali celo s propadanjem komaj vzniklih rastlin.

Pri odločanju za čas setve fižola zato spremljajmo vremenske napovedi in v primeru napovedanega hladnejšega in deževnega vremena v času, ko bi naš fižol po setvi lahko že vznikal, s setvijo raje malo počakajmo, saj nizke temperature prizadenejo komaj vznikel fižol, hkrati pa se bomo izognili kritičnim razmeram, ki bi lahko povečale nevarnost za napad fižolove muhe. Podobno velja tudi za bolezni.

Iris Škerbot