V manjših odmerkih so strupene rastline uporabljali tudi notranje v obliki čajnih prelivov, a je pri tem nemalokrat prišlo do hudih zastrupitev, ki so se končale tudi s smrtjo.

Črni zobnik proti zobobolu

Do zastrupitev je prihajalo tudi zato, ker so ljudje strupene rastline zamenjevali z drugimi užitnimi in zdravilnimi rastlinami. Med najbolj strupenimi rastlinami, ki se omenjajo že v starih v ljudsko-medicinskih bukvah, je črni zobnik (Hyoscyamus niger). Uporabljali so ga za vtiranje proti zobobolu (od tod njegovo ime). Liste so stolkli v kašo in s tem namazali boleč zob, da je izpadel, uporabljali pa so ga celo pri kirurških posegih.

Navadni kristavec

V srednjem veku so iz črnega zobnika in drugih strupenih rastlin (volčja češnja, nadlišček, grenkoslad, preobjeda, mak, pasje zelišče, trobelika, omotna ljuljka …) pripravljali čarovniška halucinogena mazila.

Sesekljane rastline so kuhali v živalski masti (jazbečja, volčja, lisičja) na blagem ognju in tako pripravljeno mažo vtirali v kožo kot narkotično sredstvo, kar je menda povzročalo privide letenja. Med sestavinami čarovniških maž je bil tudi navadni kristavec (Datura stramonium) z velikimi lijakastimi cvetovi, ki deluje močno narkotično. Med vsemi strupenimi rastlinami pa je najbolj buril ljudsko domišljijo nadlišček (Mandragora officinarum). Ker ima gomolj rastline podobo človeškega telesa, so rastlino spremljale številne vraže o njeni povezanosti s človeško usodo in ga uporabljali za amulete, iz njegovih jagod pa so pripravljali ‘ljubezenske napoje’, saj naj bi imel afrodizično delovanje. Srednjeveški kirurgi so dali bolniku v usta s sokom nadliščka prepojeno gobo, da si je s sesanjem lajšal bolečine. V ljudskem zdravilstvu so liste nadliščka uporabljali za čajni preliv, ki so ga uživali za lajšanje bolečin in proti nespečnosti.

Rženi rožiček

Črni teloh proti kožnim boleznim

Preobjeda (Aconitum napellus) je razširjena po gorskih pašnikih, kjer se jo živina spretno izogiba, na njeno strupenost pa opozarja ljudsko ime pasja smrt.

V ljudskem zdravilstvu so uporabljali gomolj preobjede za čajni preliv za zdravljenje revme, išiasa, protina, pri bolečinah v živcih, davici in ošpicah, semena pa naj bi pomagala pri želodčnih bolečinah.

Strupeno ločiko (Lactusa virosa) so uporabljali kot blago mamilo za lajšanje bolečin in uspavalo, čaj pa so uživali pri oslovskem kašlju in bronhitisu. Kot uspavalo so v ljudskem zdravilstvu uporabljali tudi vrtni mak (Papaver rhoeas), ki vsebuje opij. Iz makovih cvetov so pripravljali sirup proti hripavosti in zasluzenju pljuč in ga dajali otrokom pri krčevitem kašlju. Zelo strupena zajedavka, s katero so bila v srednjem veku okužena ržena polja, so rženi rožički (Claviceps purpurea). Uživanje moke je povzročalo zastrupitve, ki so pripeljale celo k blaznosti, bolezni pa so rekli ‘žitna božjast’. Grenkoslad (Solanum dulcamara) so uporabljali zoper nabreklo in bolečo nogo tako, da so nanjo polagali liste rastline, božjo milost (Gratiola officinalis) pa so namakali v žganju in tinkturo uporabili kot bolečinski obkladek; ljudski padarji so božjo milost priporočali tudi kot klistir. Črni teloh (Helleborus niger) so uporabljali za zdravljenje kožnih bolezni; zdrobljene korenine z medom so polagali na razpokano kožo. Uživanje vode, v kateri so se kuhale telohove korenine, naj bi čistilo črevesje.

Črni teloh

Na gorskih travnikih uspeva bela čmerika (Veratrum album), ki so jo uporabljali za zdravljenje kožnih izpuščajev.

Za zdravljenje kožnih težav in revme so uporabljali tudi navadni volčin (Daphne mezereum) in sicer so iz lubja pripravljali čaje in mazila. Med najbolj strupenimi rastlinami pri nas je volčja češnja (Atropa belladonna), ki so jo največkrat uporabljali kot kadilo proti astmi in drugim boleznim pri ljudeh in živini.

Strupena ločika

Jesenski podlesek proti ušem

Volčjo jagodo (Paris quadrifolia) so uporabljali kot čaj za razkuževanje ran in očesne obkladke ali pa so ga pili proti krčem. Med najbolj razširjenimi strupenimi rastlinami pri nas je jesenski podlesek (Colchicum autumnale), ki so ga nekoč uporabljali za uničevanje naglavnih uši, v ljudskem zdravilstvu pa so uporabljali plodove, seme in gomolj podleska in jih namakali v žganje za zunanja vtiranja. Škrlatni naprstec (Digitalis purpurea) so uporabljali za zdravljenje srca, pri astmi, oslovskem kašlju, pljučnici in za urejanje krvnega pritiska. Šmarnica (Convallaria majalis), čeprav strupena, je ena najstarejših rastlin v ljudskem zdravilstvu. Cvetove so namakali v vino in tinkturo uporabljali zoper božjast, živčno slabost, srčno kap, pri ugrizih steklih psov in menstruacijskih težavah, cvetni sok šmarnice pa so uporabljali kot krepčilo za oči.

Žafran (Crocus sativus) so v ljudski medicini uporabljali le v manjših količinah: namakali so ga v žganje ali mleko in ga dajali otrokom za pomirjenje.

Vlasta Mlakar