Za bivanje med zidovi bo dovolj časa pozimi; v poznem poletju in zgodnji jeseni je še vedno lepo bivati zunaj, bodisi sam s sabo, z družino ali prijatelji.

Ogenj ima v nezavednem spominu človeka posebno mesto. Na nas naredi poseben vtis, nas sprošča in pomirja ter ustvari prijetno vzdušje. V suhem lesu polen sta skriti sončna svetloba in toplota. V ognju je shranjen občutek toplote, varnosti in zavetja.

V še vedno lepih jesenskih dneh si zato vse daljše večere osvetlimo z ognjem. Vrtno ognjišče je projekt, ki je dokončan v enem popoldnevu. Seveda lahko že narejeno kupimo, a bo bolj naš, če ga bomo naredili sami. Ustvarimo ga iz različnih ognjevarnih materialov, lahko iz različnih recikliranih virov (opeke, zidaki, kovinske ognjevarne sklede in posode) ali pa iz povsem običajnih manjših skal večjih kamnov.

Nikoli brez nadzora

Pri tem je pomembno vedeti nekaj osnovnih stvari: zaradi visoke temperature lahko kamen ali beton počita, zato mora biti ognjišče dovolj veliko. Na dno ognjišča nasujemo droban pesek. Notranji obod zidu ognjišča lahko dodatno zavarujemo tako, da ga obložimo z ognjevarnimi materiali. Ognjišče mora biti dovolj veliko in trdno zgrajeno, da nam ogenj ne bo ušel. Ognjišča ne smemo postaviti pod nižja drevesa in grmovje. Okoli ognjišča na varno razdaljo postavimo klopi in stole. Ognja nikoli ne puščamo brez nadzora. Otroci ne smejo kuriti sami. Preden odidemo v stanovanje, pogasimo žerjavico. Pri kurjenju na prostem moramo upoštevati uradna opozorila, saj je v obdobju suše kurjenje na prostem prepovedano zaradi velike požarne nevarnosti.

Če bomo za kurjavo uporabili drva, veje, korenine in odobno, bomo pepel iz ognjišča lahko porabili tudi na vrtu (pepel je bazičen in vsebuje veliko kalija, ki ustreza npr. fižolu, uporabimo ga lahko tudi proti ušem in za shranjevanje plodovk).

Seveda pa mora biti kurjava suha. Vlažen les se bo smodil in gost dim nam bo namesto prijetnega večera pričaral kašelj in pekoče oči.

Izklesano iz kamna

Najbolj preprosto vrtno ognjišče naredimo tako, da nekoliko poglobimo tla. Vdolbina je lahko okrogla, lahko pa tudi kakšne druge oblike: pravokotna, trikotna, ovalna … Izkopano vdolbino obložimo s kamenjem. Še lepše bo, če bomo okoli njega sezidali nizek zid, visok vsaj 15 do 20 cm. Za zidavo lahko uporabimo skale, kamne, opečnate, silikonske ali betonske zidake.

Zid bo preprečil, da bi se zaradi vetra ogenj lahko nenadzorovano razširil, nanj pa bomo lahko naslonili tudi palice, s pomočjo katerih bomo nad ognjem pekli jabolka in koruzo. V žerjavici lahko spečemo v folijo zavit krompir, čebulo in korenasto zelenjavo.

V ognjišču lahko zakurimo z ogljem, nato pa nanj postavimo rešetko in si spečemo čevapčiče, ražnjiče ali marinirane perutničke. Ribe začinimo z česnom, soljo in peteršiljem ter jih spečemo zavite v folijo, da med pečenjem ne razpadejo.

Vrtno ognjišče bo še lepše, a tudi dražje, če bo izklesano iz kamna. Kurišče ognjišča je lahko povsem na tleh ali pa nekoliko dvignjeno od tal. V ta namen potrebujemo kovinsko rešetko, ki stoji na nogah. Postavimo jo v ognjišče. Najlepše in najbolj praktično je, če je celotna struktura visoka približno 50 cm.

Bojca Januš