Nekatere trajnice delimo, potonike, če jih že moramo, jeseni presajamo. Ta čas je primeren tudi za sajenje iglavcev in predvsem pritlikavi iglavci so zelo priljubljeni na okrasnih vrtovih.

Cenjeni so zaradi lahkega vzdrževanja, še posebej so primerni za majhne moderne vrtove, na sklenjenih gredah ali v posodah. Njihove barve segajo od zlato rumene prek bleščeče zelene do bledo modre in srebrne, po obliki pa so okroglasti, piramidasti in vitko koničasti. Po načinu rasti so plazeči, gomilastih oblik, pokončni ali povešavi. Teksture iglic so od mehke in pernate do goste in bodeče.

S skrbnim načrtovanjem je lahko to bogastvo oblik, barve in teksture zanimivo prav vse leto.

Ko izbiramo iglavce za majhen prostor, je pomembno, da prepoznamo resnično pritlikave in počasi rastoče vrste in sorte in ne tako imenovanih “pritlikavih” iglavcev, ki so le počasi rastoči različki velikih dreves.

Ugotavljanje vrste iglavcev je v mladosti težavno, ker se njihove iglice takrat močno razlikujejo od odraslega drevja. Preverimo poimenovanje rastline ob nakupu, da ne bomo posadili take, ki bo hitro prerasla odmerjeni prostor. Če smo v dvomih, se posvetujmo s prodajalcem.

S pritlikavimi iglavci ustvarimo mnoge kombinacije. Lahko jih sadimo posamič, da poudarimo obliko, ali v skupini, da ustvarimo barvno kombinacijo. Lahko dopolnjujejo druge rastline ali pa rastejo kot pokrovne rastline. Vse tipe pritlikavih iglavcev lahko gojimo na skalnjakih, v reseščnih vrtovih, pa tudi okrasne posode so zanje odlična mesta.

Samostojno na vrtu

Nekatere počasi rastoče iglavce lahko gojimo kot solitarne rastline, to pomeni, da raste ena rastlina samostojno. Razprostrte oblike omehčajo robove trde krajine, stebraste oblike pa ustvarjajo žariščne točke.

Sajenje v skupinah

Skupina pritlikavih iglavcev je na dovolj velikem prostoru zelo zanimiva. Njihov barvni spekter izkoristimo za poudarke v različnih letnih časih; modra in srebrna barva sta najlepši v zimski hladni svetlobi, rumena in zelena pa sta sveži spomladi. Brežine ob stopnicah in nasipi, ki jih je težko učinkovito zasaditi, lahko postanejo izrazite krajinske posebnosti, če na njih gojimo več poudarjeno plazečih se iglavcev. Ko se iglice razrastejo, ta pogosto problematična mesta brez težav vzdržujemo in so praviloma tudi brez plevela.

Iglavci in druge rastline

Pritlikavi iglavci se dobro ujemajo z nekaterimi drugimi rastlinskimi skupinami. Pogosto so sestavine resiščnih vrtov, kjer ustvarjajo nasprotja v barvi in obliki z osnovnim listjem in barvnimi variantami sort res, Calluna, Erica. Druge dopolnilne rastline so iz rodov relike (Cystus), košeničice (Genista), brškin (Cistus) in manjše vrste ter sorte panešpelj.

Na skalnjaku

Skalnjaku dajejo pritlikavi iglavci nadih trajnosti in oblikujejo okvir za druge rastline. Uporabimo lahko vse barve, oblike in teksture, pazimo le, da izberemo rastline, ki ne bodo preveč zrasle. Za miniaturne krajine na strnjenih privzdignjenih gredah, v poglobljenih vrtovih, koritih in drugih okrasnih posodah so idealne manjše vrste in sorte, denimo stebrasti navadni brin (Juniperus communis ‘Compressa’).

Pokrovne rastline

Številni pritlikavi iglavci uspešno dušijo plevel, bodisi da oblikujejo goste preproge, kot to naredi polegli brin (Juniperus horizontalis) in njegove sorte, ali pa zrastejo više in preprečijo dostop svetlobe pod svojo odejo. Nekateri Pfizerjevi brini so posebno koristni za pokrivanje odtočnih odprtin ali betonskih tlakov.

Kakšno drevo kupimo

Posajeno drevo lahko ostane na svojem mestu desetletja, celo stoletja, zato mu moramo ustvariti najboljše rastne razmere. Na njegovo rast vplivajo podnebje, tla, svetloba in zavetje; te dejavnike moramo upoštevati, ko se odločamo za sadilno mesto. Skrbna priprava in sajenje ter poznejša pravilna oskrba so odločilni, da se drevo hitro prime in dobro raste.

Drevje lahko kupujemo v posodah, z golimi koreninami ali koreninsko grudo. Oskrbimo si jih lahko v različnih velikostih in stopnjah odraslosti, od sadik do polodraslih dreves. Mlada drevesa se primejo hitreje kot starejša, ta so dražje, na vrtu pa ustvarjajo močen in takojšen vtis. Katerikoli tip izberemo, preverimo, ali ima drevo zdravo in močno rast ter ali na koreninah ni znamenj bolezni, škodljivcev ali poškodb. Tako veje kot korenine naj bodo dobro razvite in enakomerno razporejene okoli debla.

Kdaj sadimo

Drevje, ki je raslo v posodah, lahko sadimo na prosto vse leto, razen v obdobju mraza ali suše. Prezimno trdno iglasto drevje z mesnatimi koreninami sadimo od sredine jeseni do sredine ali konca pomladi. Drevesa s koreninsko grudo je najbolje saditi zgodaj ali v sredini jeseni ter sredi ali v pozni pomladi.

Jeseni posajeno drevje se ukorenini in utrdi pred začetkom zime in je v naslednjem poletju bolj odporno proti vročim in suhim obdobjem. V hladnih območjih pa se drevo bolj prime, če ga sadimo spomladi. Če sadimo pozimi, moramo tla, ki jih je zmrzal morda dvignila, od odjugi potlačiti.

Najbolje je drevje posaditi takoj po nakupu, čeprav lahko sadike v posodah ali sadike s koreninsko grudo nekaj tednov shranjujemo v vlažnih prostorih, kjer ne zmrzuje. kadar moramo sajenje nujno odložiti, damo sadike v zasip na zavetno mesto in skrbimo za vlago.

Marjeta Hrova

tin