Nega vrtnin v ekstremnih vremenskih pogojih
Med te ukrepe sodijo primerna priprava tal za setev ali presajanje sadik, pester kolobar, uporaba primernih sort zelenjavnih vrst, primerna gostota posevkov, možnost namakanja, senčenja rastlin pred poletno pripeko ter primerna prehrana in varstvo pred škodljivimi organizmi. Če bomo upoštevali vse našteto, bomo vzgojili zdrave, čvrste in vremenu ter okolju dobro prilagojene rastline. Takšne bodo lažje prenašale stres zaradi ekstremnih vremenskih pogojev.
P
Najprej preventiva
Fizična prepreka v obliki mreže in vlakninastih prekrivk ali gojenje toplotno zahtevnih vrst zelenjave v rastlinjakih je mnogokrat zadostna ovira, da toča ne poškoduje pridelka do te mere, da bi ga morali zavreči. Prekrivanje dela vrta, posameznih gred ali celotne površine vrta zelenjavo ščiti pred poletnimi nalivi in neurji s točo. Dovolj trpežne in močne protitočne mreže postajajo pravi pripomoček v obliki fizične zaščite posevkov. Poleti rastline tudi delno senčijo in varujejo pred opeklinami. Pred vročino in pomanjkanjem vlage v tleh nas reši kapljično namakanje rastlin. Če je potrebno, občasno še pršimo ali rosimo, s čimer rastline vlažimo in tako ohlajamo. Vendar z rosenjem ne pretiravajte, saj s tem povečujete možnosti za pojav glivičnih bolezni. S kapljičnim namakalnim sistemom lahko dodajamo tudi hranila, ki jih rastline v stresnih pogojih še posebej potrebujejo. Primerno prehranjene rastline so odpornejše, zato jih redno oskrbujte z vodo in s hrano.
Krepitev rastlin po stresu
Če rastline prizadenejo suša, vročina, toča ali poplava, je najpomembneje, da čim hitreje ukrepamo. Prizadete rastline moramo okrepiti, s čimer zmanjšamo stres. Bolj kot kakršna koli fitofarmacevtska sredstva pomagajo sredstva za krepitev odpornosti ter stimulacijo ponovne rasti in obnove prizadetih delov.
Biostimulativna aminokislinska sredstva lahko kupite ali pripravite sami. Ta sredstva so narejena iz rastlin, denimo iz morskih alg, in vsebujuejo aminokisline in koristne minerale.
Pogosto jih prepoznamo po značilno močnem, za mnoge neprijetnem vonju in temno rjavi do zeleni gosti tekočini. Spomladi lahko naberete liste gabeza, jih posušite in shranite za sprotno pripravo gabezovega pripravka kadarkoli v letu. V deset litrov vode namočite kilogram gabezovih listov in pripravite gabezov pripravek. Po nekajdnevnem namakanju, vrenju, po zaključenem penjenju uporabimo en del odcejene gabezove tekočine in 10 delov vode ter s tem pripravkom škropimo po listih ali zalivamo vrtne rastline. Kupljena sredstva za krepitev rastlin dodajamo prek listov, torej nanašamo foliarno. Pri tem pozorno in natančno upoštevamo navodilo o uporabi vsakega sredstva posebej in smo pozorni pri morebitnem mešanju z drugimi gnojili ali fitofarmacevtskimi sredstvi.
Takšna krepčilna aminokislinska sredstva so uporabna v vseh primerih stresa in jih lahko uporabljamo od pomladi do jeseni. Po prvem nanosu, ki naj bo čim prej potem, ko je narejena škoda, pripravek uporabimo ponovno po petih do sedmih dneh in potem vsaj še dvakrat ali trikrat, odvisno od obsega škode.
S temi sredstvi vzpodbudimo nadaljnjo rast in ponovno obnovo zelenega dela rastlin, ker smo jim dodali hrano in dodatno energijo ter jim na takšen način pomagali pozdraviti in zaceliti nastale poškodbe in rane.
Rahljanje zbitih tal
Priporočljiv ukrep je tudi rahljanje zbitih, suhih, vlažnih ali močno zaskorjenih tal, saj s tem poskrbimo za dodatno oskrbo koreninskega sistema s prepotrebnim zrakom. Plitvo prekopana tla se hitreje osušijo in ogrejejo, kar so dobri pogoji za hitro rast rastlin po stresu. Stalno imejte v rezervi še kakšno sadiko, ki jo lahko uporabite kot nadomestek za poškodovane ali propadle rastline.
Igor Škerbot