Ko zelenjavo prekrijemo s katerokoli vrsto prekrivke, že pripravljamo gojitveni prostor, ki je zavarovan pred neposrednimi vplivi narave. Zato mu rečemo tudi zavarovan prostor, ker varuje rastline pred neželenimi vplivi okolja, kot so veter, mraz, omočenost zelenega dela zaradi padavin, toča in podobno. Lahko mu rečemo tudi zaščiten prostor, saj gojene rastline pod prekrivno folijo rastejo v ugodnejših razmerah, zato jih lahko gojimo tudi bolj zgodaj spomladi in pozno jeseni.

Začelo se je s paradižnikom

Ljubiteljiski pridelovalci zelenjave so začeli postavljati rastlinjake na vrtove nekaj let nazaj, ko so topla in vlažna (deževna) poletja v začetku julija povzročila pogoste okužbe s krompirjevo ali paradižnikovo plesnijo (Phytophthora infestans). Gliva je uničila pridelek paradižnika, saj so plodovi še pred zorenjem propadli. Ker je gojenje paradižnika v Sloveniji zelo priljubljeno, je bil to velik udarec za ljubiteljsko vrtnarjenje. Potem so ugotovili, da lahko paradižnik umaknejo v rastlinjake in rešijo pridelek. A rešitev ni tako preprosta, saj gojenje v zavarovanem prostoru zahteva tudi več znanja. Vedeti moramo, kakšna je primerna temperatura, vlaga tal in zraka, osvetljenost, katera hranila so potrebna, kako kolobarimo. Pomemben je nadzor nad škodljivimi organizmi, poznati moramo vrste in sorte, ki so primerne za pridelavo v njih. O vsem tem se moramo poučiti, preden začnemo postavljati rastlinjak.

Doma narejen ali kupljen

Ko se odločimo, da bomo imeli na vrtu rastlinjak, se nam ponudijo tri osnovne možnosti: lahko ga naredimo sami, kupimo poceni rastlinjak ali se obrnemo na profesionalne proizvajalce.

Marsikdo, ki se loti izdelave rastlinjaka, se žal premalo pozanima o vseh pomembnih sestavinah in lastnostih, ki jih mora objekt imeti, da zadosti uspešni pridelavi zelenjave.

Inovatorstvo se lahko zelo hitro sprevrže v pravo malo katastrofo, če ne pomislimo na možnost zračenja, senčenja, namakanja, ogrevanja in predvsem na primerno osvetljenost rastlin v predvidenem času pridelave. Dobro moramo premisliti, kje na vrtu bomo postavili rastlinjak. Tudi za lastno pridelavo je bolje, če se pred postavitvijo rastlinjaka posvetujete s strokovnjakom in se ne lotevate postavitve sami, če niste povsem prepričani v svoje znanje s področja gojenja zelenjave v zavarovanem prostoru. Pametna odločitev se vam bo obrestovala več desetletij, nespametna pa vam bo nakopala nepotrebne stroške.

Postavitev na pravo mesto na vrtu

Rastlinjak naj bo na vrtu postavljen tako, da imate dostop do njega v vseh letnih časih.

Namenite mu najbolj svetlo in v vseh letnih časih s soncem obsijano ter primerno prevetreno mesto. Izogibajte se preveč zavetrnim legam ob višjih pregradah, bodisi naravnih (večja sadna ali druga drevesa (gozd), živa meja iz zimzelenih iglavcev) bodisi umetnih pregradah (visoke stavbe).

To so previsoke ovire za optimalno osvetlitev gojenih rastlin, hkrati pomenijo tudi nižje nočne in tudi dnevne temperature, še posebej izven glavnega obdobja vegetacije. Rastlinjak ima optimalno lego, če je s sprednjim in zadnjim čelom (vzdolž svoje vzdolžne osi) postavljen v smeri sever–jug. Takrat bo sonce enakomerno od jutra do večera osvetljevalo gojene rastline v njem. Zavedajte se tudi, da so sončni žarki še posebej dragoceni pozno jeseni in pozimi. Če želite pridelovati ali vsaj dobro in lažje prezimljati zelenjadnice, je takšna pomoč dneva in sonca zelo dobrodošla. Po drugi strani pa so močni poletni sončni žarki julija lahko tudi ovira za kakovostno pridelavo. Lahko povzročajo opekline na plodovih paprike in paradižnika. Tovrstne lastnosti vrta pozna njegov lastnik in so bistvene za pravilno umestitev rastlinjaka na vrt.

Poleg strani neba in sončne osvetlitve je pomemben tudi nagib zemljišča in možnost morebitne napeljave infrastrukture (voda in elektrika). Mesto, na katerem bomo postavili rastlinjak, torej predhodno poravnamo. Dopusten je največji vzdolžni nagib ali padec v velikosti 3 do 4 %, kar pomeni 30 do 40 cm na dolžini 10 metrov.

Večji nagib lahko povzroči neenakomerno razporeditev vode iz kapljičnega namakalnega sistema, otežena je tudi obdelava tal. Zelo je pomembno, da imamo v bližini rastlinjaka vir vode (npr. sod s kapnico), od koder vodo napeljemo po primarni cevi v rastlinjak in jo po sekundarnih kapljičnih ceveh speljemo po rastlinjaku v ali med vrstami zelenjave.

Pomembne lastnosti rastlinjaka

Rastlinjak naj združuje naslednje lastnosti: preprosta, kakovostna in hitra montaža. Pri tem bodite pozorni, da ne bodo potrebni betonski temelji, ampak le točkovno sidranje, da lahko folijo preprosto namestimo in pritrdimo s spojkami, ki folije ne trgajo in da je rastlinjak dovolj prostoren za vaše potrebe.

Priporočljiva velikost za povprečno štiričlansko družino je 25 do 30 m2.

Konstrukcija mora biti nosilna za najbolj skrajne razmere (sneg, veter). Ogrodje naj bo iz pocinkanih jeklenih cevi ali dobro impregniranega lesa, da bo čim daljša življenjska doba. Dobro razmislite tudi o vrsti kritine (polivinil, steklo, trdi polikarbonati). Polivinilasta folija za prekrivanje iz materialov, kot sta EVA ali PE (polietilen), mora biti kakovostna, to pomeni: ustrezne debeline, ultravijolično (UV) in infra rdeče (IR) odporna oziroma stabilizirana in protirosna. Folija mora imeti ustrezno prepustnost za svetlobo. Za rastlinjake na vrtovih navadno ne izbiramo dvojnega sloja folij z vmes vpihanim zrakom, ampak le enojen sloj. Teh rastlinjakov navadno ne ogrevamo, če pa se za to le odločimo, lahko grelnik pozneje tudi dokupimo. Ob nakupu se pozanimajte o roku dobave in montaže, trajanju garancije in seveda cene celotnega rastlinjaka. Mnogi se ravno zaradi cene premislijo in se ne odločijo za nakup, saj menijo, da ga lahko ceneje postavijo sami iz lastnih materialov. Za to pa je potrebno veliko energije, iznajdljivosti, spretnosti ter seveda znanja. 

(Se nadaljuje.)

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot