Mačke so plenilke, zato je njihovo vidno polje usmerjeno naprej. Tako kot mi gledajo binokularno in imajo podobno očesno zgradbo, vendar je mačje oko še dodatno specializirano za gledanje v poltemi.

Njihovo oko lahko zazna šestkrat nižjo jakost svetlobe od človeškega. Mačje oko je v primerjavi z vsemi drugimi domačimi živalmi sorazmerno največje glede na velikost glave.

Temu primerno je povečana tudi velikost mačje zenice, kar omogoča, da lahko ponoči prestreže kar petdeset odstotkov več svetlobe kot človeška. Roženica, zenica in leča so v primerjavi z našo večje, optična razdalja med njimi pa manjša, zaradi česat lahko leča bolj učinkovito fokusira tudi najmanjšo svetlobo in jo usmeri na mrežnico. Prav zaradi debelejše leče je mačje oko od strani videti kot stekleno.

Prilagojena zenica

To kar je za mačke brez dvoma prednost ponoči, pa bi lahko postalo velika težava podnevi, če mačje oko ne bi imelo še ene posebnosti, in sicer prilagojeno zenico. Pri večini velikih mačk se tako kot pri nas zenica oži krožno (cirkularno), le da se lahko zapre še tesneje od naše. Pri domačih mačkah in še nekaterih drugih malih felinih pa se zenica zapira v obliki reže, kar jim omogoča zelo natančno uravnavanje svetlobe in na ta način izjemno dobro zaščito pred bleščanjem.

Odboj svetlobe

Najbolj poznana značilnost mačjega očesa, zaradi katere so jim Stari Egipčani pripisovali božanske lastnosti in so jih demonizirali v srednjem veku ter po kateri se v našem času imenujejo odbojniki na obcestnih oznakah, je značilen zelen ali zlat odboj svetlobe, ki ga opazimo, ko v temi osvetlimo mačje oko. Ta odboj nastane podobno kot v kristalnem ogledalu, in sicer na hrbtnem delu leče. Posamezni fotoni svetlobe, ki jih ni prestregla mrežnica, potujejo do zadnje strani leče, tu pa jih tapetum odbije nazaj na mrežnico. Na ta način oko zbere še dodatno svetlobo in poveča sposobnost vida v globokem mraku. Zanimiv je podatek, da se ta sposobnost razvije šele med dvanajstim do štirinajstim tednom starosti mladičev. Najverjetneje zato, ker je to starost, pri kateri se začnejo mladi mucki preskušati v svojih lovskih sposobnostih.

Tretja veka

Mačje oko ima še eno lastnost, s katero se ljudje ne moremo pohvaliti, in sicer tretjo veko. Tanka, bela membrana je pogost razlog za šok mačjega lastnika, ki pri svojem ljubljencu naenkrat namesto očesa zagleda belo mreno. Ta za mačke popolnoma naraven pojav lahko včasih opazimo pri mački, ki je bila nepričakovano izpostavljena močni svetlobi.

Tretja veka kot filter prekrije oko in prestreže svetlobo. V takem trenutku mačka svetlobo le zaznava, ni pa sposobna videti detajlov. Takoj ko se osvetlitev zmanjša, se veka umakne in mačje oko spet postane iskrivo.

Razlog za pojav tretje veke je lahko tudi tujek v očesu ali pa določeno bolezensko stanje. Presenetljiv je podatek, da mačje solze ne vsebujejo določenega encima, ki človeško oko varuje pred bakterijsko okužbo. Mačke tudi zelo poredko oziroma neenakomerno mežikajo. Včasih samo enkrat v minuti.

Pogled v barvah

Mačke ločijo nekatere barve, vendar je njihov vidni barvni spekter precej skromnejši od našega – cena, ki jo plačujejo za neprimerljivo boljši vid v polmraku. V mraku je pokrajina tudi v naših očeh videti sprane sivkaste barve. Tako mi kot mačke, oboji imamo sprejemnike, receptorje za zaznavanje svetlobe in barv v očesni mrežnici (retini). Receptorji za barvo imajo obliko stožcev, svetlobo pa zaznavajo celice v obliki paličic. Stožčaste celice se pojavljajo v treh različnih oblikah, ki zaznavajo svetlobo določenega barvnega spektra, podobno kot deluje barvni televizor. Zaznavanje jakosti svetlobe na paličastih receptorskih celicah bi lahko primerjali s črno-belo televizijsko sliko. Razmerje med številom stožčastih in paličastih receptorjev v mrežnici mačke je 1 : 25, pri ljudeh pa 1 : 4. To povsem jasno pove, zakaj vidijo mačke v mraku neprimerno bolje od nas. Vedenjske in fiziološke raziskave so pokazale, da mačke še najbolje vidijo zeleno barvo in precej slabše modro.