Ko je ob jutrih še vse vse mirno in tiho, jih je užitek poslušati, saj to tudi za nas pomeni konec zime.

Veliki detel, foto: Ivan Esenko

Ptice se s svojim petjem sporazumevajo. Različno se oglašajo ob različnih priložnostih. Z glasovi privabljajo, izražajo ljubezenska nagnenja, spodbujajo k spopadom, opozarjajo pred sovražnikom, odganjajo vsiljivce in sporočajo druga obvestila. Nekatere vrste ptic zmorejo malo tonov in neprijetno kričijo, večina vrst pa se oglaša s čistimi zvoki. Nemih ptičev ni.

Ptičje petje je ena izmed oblik ptičjega jezika, ki je namenjeno porazumevanju. Petje ima veliko vlogo pri razmnoževanju.

Taščica, foto: Ivan Esenko

Od teritorija do starševstva

Petje kaže meje območja – petje samca naznanja, da je območje že zasedeno. Na začetku prihaja do spopadov za območje, pozneje pa zadošča za ohranitev mej navadno že petje. Potem ko samec zasede območje, s petjem privablja samico. Nesparjeni samci pojejo glasneje od sparjenih. Samec zapoje tudi, če ne vidi svoje izbranke. Petje je prepoznavni znak za parček. Samica po petju prepozna samca. Petje samca spodbuja samico pri nesenju jajc.

Kalin, foto: Ivan Esenko

Vsaka vrsta ptic je znana po svojem značilnem petju. Petje je tudi najbolj prepoznaven znak vrste, včasih celo bolj kot obarvanost perja. Seveda lahko pride do zamenjav tudi pri določanju vrste na podlagi petja, saj se nekatere vrste zelo podobno oglašajo, nekatere pa celo posnemajo druge, to sta denimo škorec in šoja.

Veliki skovik, foto: Ivan Esenko

Druge vrste oglašanja

Poleg petja poznamo še druge vrste oglašanja, in sicer klice ter oglašanje z drugimi telesnimi deli. Klici so kratki. Glasovi so podobni posameznim prvinam petja. Včasih lahko klic nadomešča celo kitico petja. Včasih poleg petja in klicev ptice za oglašanje uporabljajo tudi z določenim namenom prirejene telesne dele. To je na primer klopotanje s kljunom pri štrku, ko pozdravlja štorkljo. Kozica ustvarja glasove z zunanjima repnima peresoma, ki sta posebej oblikovana. Vodno putko prepoznamo po ploskih udarcih nog ob vodno površino ob vzletu. Prav tako v času parjenja detli in žolne potrkavajo.

V reviji Moj mali svet smo s pomočjo Ivana Esenka, ki je prispeval čudovite fotografije, in dr. Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je posnel petje, izbrali nekaj ptic, ki jih najpogosteje vidimo in slišimo pri nas. Posnetek si lahko skupaj z drugimi zanimivimi posnetki o rastlinah ogledate na spletni strani revije: mojmalisvet.kmeckiglas.com.

Marjetka Hrovatin