Splošna načela priprave veljajo za vse lege, pri drenaži, izboljšavi tal ali pri namakanju pa se ravnamo glede na posebnosti posamezne lege in podnebja.

Pomembno je, da zemljišče popolnoma očistimo, da odstranimo vse večje in drobno kamenje, drevesne panje in korenine. Če zemljišče že delno pokriva ruša, vendar ne toliko, da bi jo bilo vredno obnavljati, odstranimo tudi to.

Posebno skrb moramo nameniti odstranjevanju trajnih plevelov, ki imajo podzemne rizome ali globoke, razvejane korenine, na primer pirnica, regrat, kislica, kopriva, ker se iz majhnih koščkov korenin ali rizomov hitro obnavljajo. Te je težko popolnoma odstraniti, zato moramo biti kar se da dosledni pri odstranjevanju, da podzemni del izkopljemo čim bolj v enem kosu. Tudi vztrajnost je pomembna pri trajnih plevelih; če jih bomo vsako leto vztrajno odstranjevali, jih bo iz leta v leto manj. Enoletne plevele, kot sta bela metlika in plešec, lahko uničimo s košnjo, ko trava vzkali. Seveda je priporočljivo, da tudi enoletne plevele populimo pred setvijo trave.

Priprava podlage

Idealna živica (vrhnja plast tal) za trato je dobro odcedna peščena ilovica, globoka najmanj 20 centimetrov, še bolje pa trideset, ki leži na dobro strukturirani in odcedni spodnji talni plasti. Na taki podlagi požene trava globoke korenine in dobi iz tal obilo vode in hranil.

Če se voda s tal ne odceja dobro in je verjetno, da bo trata močno obremenjena tudi v mokrem obdobju, je treba izboljšati drenažo. Če je zgornja plast tal plitva in nerodovitna, je treba dodati novo, ki jo naberemo v drugih delih vrta ali pa jo kupimo, kar pa je lahko za večje površine drago.

Kadar imajo tla že po naravi velik delež peska in so zato preveč odcedna, vdelamo nekaj preperele organske snovi, da bodo bolje zadrževala vodo in hranila. Ne smemo pa dodati preveč organske snovi, ker se hitro razkraja in poseda, zato bo površina postala neravna.

Po čiščenju zemljišče preorjemo, prekopljemo ali obdelamo s frezo po celi površini. Odstranimo vse velike kamne, nato površino pregrabimo, da pripravimo fino površinsko plast. Takšna obdelava tal olajša poznejše ravnanje površine, zmanjšuje zbitost tal in izboljšuje njihovo sestavo. Na težkih glinenih tleh lahko zaradi oranja in frezanja nastane zbita plast tik pod površino, ki ovira odcednost. Če je potrebno, jo zrahljamo s podrahljačem ali prekopavanjem.

Voda ne sme zastajati

Pri tratah na odcednih tleh in tam, kjer je malo dežja, posebna drenaža navadno ni potrebna. Na težkih glinenih tleh lahko odcednost izboljšamo tako, da jim pri prekopavanju dodajamo približno dva dela peska na en del zemlje. Tak način pa je drag in težaven.

Pri vsakih tleh, ki niso prosto odcedna, je priporočljivo skrbeti za drenažni sistem že v času priprave zemljišča, tako se izognemo težavnim in dragim poskusom potem, ko trava že raste. Najboljša drenaža za trato so cevi v jarkih, ki jih zasujemo z gramozom.

Oskrba ob sajenju

– Za pripravo nove trate se odločimo zgodaj spomladi ali jeseni (ko prevladujejo tople in vlažne razmere).

– Pred sejanjem trave je potrebno površino razpleveliti ročno ali z uporabo ustreznega herbicida.

– Predvsem je pomembna priprava zgornje 10 do 15 centimetrov rastne plasti, ki mora biti dobro odcedna. Na zbitih, za vodo neprepustnih tleh je potrebna drenaža.

– v rastni plasti odstranimo kamenje (vse do velikosti enega centimetra) ter korenine. Če potrebno, dodamo humus.

– Zemljišče obdelamo z vrtavkasto brano ali s frezo po celi površini.

– Površino rahlo utrdimo (povaljamo) ter ponovno pregrabimo.

– V času setve tla pognojimo s počasi sproščujočimi gnojili, vsaj z dušikom (N), oziroma tla pognojimo glede na rezultate opravljene analize tal. Če imamo gnojilo s 27 % dušika, zadošča približno pol pesti na kvadratni meter.

– Seme sejemo s sejalnico ali ročno (navzkrižno) v brezvetrju.

– Prst pregrabimo, temeljito povaljamo in zalijemo.

– Ko trava vznikne, jo rahlo povaljamo.

– Ob ugodnih razmerah je prva košnja potrebna že po enem mesecu, ko doseže višino od 5–7 cm. Pri košnji pazimo, da trate ne znižujemo več kot za polovico z enim odkosom. Menjujemo smer košnje. Pokošeno trato pograbimo.

– Trato lahko prvič razplevelimo, ko je stara vsaj tri mesece. S primernim pripravkom uničimo celoten spekter širokolistnih plevelov (bela detelja, trpotec, regrat, ščavje, plešec, slak). Ozkolistne, enoletne plevele (kostreba, muhvič, krvava srakonja) uničujemo mehanično – s pogosto košnjo preprečujemo njihovo semenitev.

– Ko se travna ruša zgosti, ponovno pognojimo z dušičnim gnojilom, saj je odvzem hranil z odkošeno travo velik.

– Redno vzdrževanje: košnja, zalivanje, gnojenje (po potrebi, ob upoštevanju barve in prirasta zelenice), zračenje, peskanje, vsaj enkrat letno.

– Zatiranje maha je problematično, če je trata v senci in če podlaga ni dovolj zračna. Vsaj kratkoročno ga lahko zatiramo z zeleno galico.

Za lepo trato

– Gnojimo enakomerno (da trata ni lisasta), gnojimo pred dežjem ali pa trato zalivamo.

– Jeseni gnojimo le s kalijem in železom, da trata bolje prezimi.

– Zalivanje trate naj bo obilno in ne prepogosto, saj se mora zemlja temeljito prepojiti z vodo. Pri površinskem, večkratnem zalivanju voda prehitro izpari in korenine ne dobijo potrebne vlage.

– V poletni suši ne kosimo prenizko.

Besedilo: Marjeta Hrovatin