Z barvami cvetov iz skoraj celotnega barvnega spektra skrbijo za pisanost vrtov, privabljajo tudi čebele.

Enoletnice so rastline, ki se v eni sezoni (letu) razvijejo iz semen, zacvetijo, napravijo nova semena in nato propadejo. Prezimujejo največkrat v obliki semen. Nekatere enoletnice lahko sadimo jeseni, saj lahko zimo preživijo na prostem, da zacvetijo že zgodaj spomladi.

Dvoletnice so rastline, ki jih običajno sejemo poleti. V prvem letu razvijejo stebla in liste, zacvetijo pa v drugem letu, ko tudi razvijejo semena.

Enoletnice in dvoletnice omogočajo, da je vsako leto vrt videti nekoliko drugače. Na cvetličnih gredah lahko letno spreminjamo barve in oblike zasaditev. Potrebujejo tudi manj nege in vzdrževanja kot trajnice, vendar pa moramo vsako leto načrtovati njihove zasaditve in jih sejati oz. saditi.

Za rezano cvetje

Enoletnice in dvoletnice je iz semena najlaže vzgajati. V vrtnarijah jih lahko kupimo kot sejance ali mlade rastline. Hitro se lahko veselimo barvite zasaditve na gredi ali v cvetličnem loncu.

Mnoge enoletnice so zelo uporabne za rezano cvetje, ki ga damo v vazo in nas razveseljuje na mizi doma ali v vrtni utici poleti. Če imamo na vrtu dovolj prostora, posejmo nekaj rastlin prav za rezano cvetje, da nam za ta namen ni potrebno posegati v cvetlične grede na vrtu. Lahko jih posadimo na mešane grede ali pa posebej.

Posebno lepe za rezanje so višje sorte enoletnic. Med take rastline spadajo zajčki, glavinec, levkoja in pajčolanka. Tudi dišeči grahor je primeren za rezano cvetje, cvetovi pa napolnijo ves prostor s prijetnim vonjem. Če jih redno režemo, cveti več tednov. Ostrožniki so lepi sveži in posušeni.

Mnoge enoletnice lahko gojimo za sušeno cvetje za trajne aranžmaje. Take so smilj, mrežica (Limonium) in amarant. Druge, denimo srebrnik (Lunaria) in črniko gojimo zaradi lepih semenskih glavic. Zaradi lepih peresastih osemenelih socvetij je vredno gojiti tudi enoletne trave (Panicum capillare).

Kaljivost hitro pade

Pri nakupu pazimo, da so semena sveža in so bila shranjena na hladnem. Primerna embalaža so neprodušno zaprte vrečke, v katerih pa seme hitro zgubi kaljivost, ko so enkrat odprte. Seme naj ne bo starejše od enega leta, ker po letu dni pri večini eno in dvoletnic kaljivost hitro pade. Poleg semen v vrečkah, lahko dobimo tudi semena v gelu ali trakovih. Njihova prednost je v olajšani enakomernejši setvi in kasneje ni treba redčiti sejancev. Kupimo lahko tudi že vzkaljene rastline. To so največkrat tiste vrste, ki teže kalijo. Zdrave rastline imajo sveže in vlažne korenine ter liste; razvit naj bo vsaj en par pravih listov. Sejanci lahko nekaj časa preživijo v substratu, v katerem jih kupimo, vendar jih je najbolje čim prej vsaditi (vsaj v enem dnevu). Sadimo jih na razdalji približno 5 centimetrov, večje pa lahko sadimo neposredno v cvetlične lončke ali na gredo.

Setev na gredo

Prezimno trdne enoletnice lahko sejemo na stalno mesto, ko se tla ogrejejo nad 7 stopinj Celzija. Sejemo jih lahko večkrat zapored in tako bomo imeli cvetoče rastline čez vse leto. Nekatere vrste (ognjič, mak) lahko sejemo že jeseni na stalno mesto, kjer prezimijo. Cvetijo pozno spomladi.

Prezimno trdne dvoletnice sejemo od pozne pomladi do sredine poletja, odvisno od hitrosti rasti, na stalno mesto pa jih posadimo jeseni. Prvo leto odstranimo vse cvetne popke, da bodo rastline spomladi naslednje leto bujneje cvetele.

Kadar sejemo na prosto, na stalno mesto, moramo tla primerno pripraviti. Gredo prekopljemo in pograbimo ter utrdimo. Tla naj ne bodo prebogata s hranili, ker to spodbuja rast listov in zavira razvoj cvetov. Če so tla prerevna, previdno pognojimo in gnojilo vkopljemo v tla. Pred setvijo si naredimo načrt grede. Pazimo, da na primerna mesta sejemo primerne rastline. Na gredi lahko zarišemo meje med posameznimi vrstami s peskom ali vrvico.

Na ravno površino sejemo enoletnice, ki imajo močne korenine. Presajanja ne prenašajo najbolje, zato jih že na začetku sejemo na stalno mesto. Seme potresemo enakomerno po površini z dovolj velikim razmikom in ga s pomočjo grabelj rahlo prekrijemo z zemljo. Zalijemo z zelo razpršenim curkom, da se ne razkrije.

V brazde sejemo, da sejance z lahkoto razlikujemo od plevela, ki raste prosto po površini. Na gredi naredimo plitve brazde približno 10 centimetrov narazen (več, pri večjih rastlinah, manj pri manjših). Seme polagamo v brazde posamično na primerni razdalji. Brazde prekrijemo in zalijemo z razpršenim curkom.

Redčenje sejancev

Sejance, ki postanejo pregosti, moramo redčiti. Med redčenjem naj bodo tla vlažna in vreme ne prevroče. Najbolje je izbrati oblačen dan. Sejance si dobro ogledamo in določimo najboljše, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni. Slabe previdno odstranimo. Če jih je več skupaj, jih izkopljemo v eni grudi. Uporabimo jih za zapolnitev morebitnih praznih prostorov, ki so nastali z neenakomerno setvijo ali pa jih uporabimo drugje na vrtu. Izberemo le najboljše, ki jih po sadni temeljito zalijemo.

Polprezimno trdne eno- in dvoletnice sejemo spomladi v posode. Kalimo jih pri temperaturi od 13 do 21 stopinj Celzija. Ob ugodnih vremenskih razmerah jih presadimo na prosto. Za rastline, ki slabo prenašajo presajanje, so najprimernejši razgradljivi lonci, ki jih lahko skupaj z rastlino vkopljemo v tla.

Nekatere vršičkamo

Setveno posodo do vrha napolnimo s setvenim substratom (zemljo) in na robovih potlačimo s prsti. Zalijemo z zelo razpršenim curkom. Seme ne posejemo pregosto, a enakomerno po celi površini. Večje seme polagamo posamič. Prekrijemo s toliko zemlje, kot so debela semena in previdno zalijemo. Posodo prekrijemo s prozornim pokrovom ali plastično folijo, da vzdržujemo primerno okolje. Dokler ne vzklijejo prve rastlinice, moramo poskrbeti za zaščito pred soncem.

Iz sejalne posode sejance presadimo v večje posode. To storimo preden postanejo tako veliki, da bi si konkurirali v svetlobi. V tej posodi ostanejo, dokler niso primerno veliki za presaditev na stalno mesto. Če so sejanci že dovolj veliki za presajanje na prosto, vreme pa tega še ne omogoča, jih moramo presaditi v večje posode, kajti le tako bomo lahko zagotovili normalen razvoj rastlin.

Preden sejance posadimo na prosto, jih moramo utrditi. Najprej jih prestavimo na hladnejši prostor (rastlinjak, hladna greda), kjer preživijo približno teden dni. Nato jih prestavimo na gredo, ki jo vedno pogosteje odpiramo, zadnje dni pa jo imamo povsem odprto. Tu naj bodo pet do šest tednov. Rastline neprenehoma opazujemo in ob pojavu znakov prehitrih sprememb primerno ukrepamo.

Med razvojem mladih rastlinic je treba nekaterim vrstam odstraniti vršičke, da se razvijejo stranski poganjki. Pri tem moramo upoštevati, da se bo cvetenje začelo kasneje.

Preprosta oskrba

Enoletnice in dvoletnice ne potrebujejo veliko nege in vzdrževanja. Njihova življenjska doba je kratka zato skrbimo predvsem za njihov lep videz.

Mlade rastline je treba redno zalivati, da so grede dobro namočene, starejše rastline pa zalivamo le ob močnejših sušah. Redno odstranjujemo plevel. Gnojenje ni potrebno, če smo ob sajenju dovolj pognojili. Če je zemlja bolj revna s hranili, uporabimo tekoče gnojilo.

Rastlinam, ki imajo nežna stebla, moramo zagotoviti oporo. Pri nižjih lahko uporabimo manjše veje, pri večjih pa uporabimo palice različnih velikosti. K opori rastlino po potrebi privežemo.

Tistim rastlinam, ki ne razvijejo lepega semena ali soplodja, odstranjujemo odcvetele cvetove. To storimo tako, da jih previdno odščipnemo s prsti ali pa odrežemo s škarjami.

Jeseni, ko rastline odcvetijo in smo pobrali vsa semena, rastline izkopljemo in jih damo na kompost. Bolne rastline sežgemo, da ne širimo bolezni po vrtu.

Škodljivci in bolezni so najnevarnejše ob razvoju iz sejancev. Najpogosteje bomo imeli probleme s polži, listnimi ušmi, različnimi gosenicami, rjami in drugimi glivičnimi boleznimi.

Izbor lepih enoletnic
Cinije: Cvetijo od junija do septembra, čas za njihovo setev pa je začetek aprila v lončke ali v maju neposredno v zemljo.

Črnike: Na vrtu se pojavljajo v barvah vse od kremasto bele, svetlo in temno modre. Obstajajo pa tudi roza, rožnate in rdeče. Zasejejo se same, sicer pa je čas za njeno sajenje prav tako od aprila do maja, cvetijo od junija do septembra. Uspevajo v dobro odcednih tleh, na soncu ali v delni senci. Iz cvetja se razvijejo okroglasti plodovi.

Kapucinke: Za svojo rast potrebujejo sončno ali delno sončno lego in običajna rodovitna tla, čeprav uspevajo tudi na slabših tleh. Rastline razmnožujemo s semeni, ki jih aprila posejemo v toplem prostoru ter jih presadimo na prosto, lahko pa jih na prosto posejemo po ledenih možeh. Sejemo po tri semena v presledku od 15 do 20 cm.

Tagetesi: Če jih boste sejali od aprila do maja, bodo cveteli vse poletje in ne samo razveseljevali s cvetovi, pač pa tudi odganjali številne vrtne škodljivce, saj imajo značilen vonj, ki tem ne odgovarja.

Modri glavinec vsi poznamo bolj po domačem imenu, ki nas spomni na njegovo nekdanjo pojavnost – na žitnih poljih. Ker teh romantičnih prizorov skoraj ni več mogoče zaslediti, lahko na domači vrt posejemo katero od sodobnih sort, ki cvetijo v svetlo modri, rožnati, beli ali temno škrlatni barvi. Ne zahtevajo popolnoma nobene nege. Če želimo podaljšati obdobje cvetenja, jih posejemo zaporedoma, z nekajtedenskim zamikom.

Pajkovka ali trnata kleoma: Visokorasla enoletnica požene v začetku poletja socvetja v obliki nekakšnih obročev, ki se  dvigujejo drug nad drugim, medtem ko cvetno steblo raste v višino. Nevsakdanje oblikovani cvetovi se razpirajo v beli, rožnati ali rdečkasti barvi. V šopek bodo stebla pajkovke vnesla občutek zračnosti in eksotičnosti.

Ognjič: Zelo lepa in tudi koristna zdravilna rastlina. Cveti od junija do oktobra in ima značilna socvetja, sestavljena iz cevastih in jezičastih cvetov izrazito rumene do oranžne barve. Imajo značilen oster vonj in so lepljivi. Najbolj mu odgovarja sončna lega, fina ilovnata tla, ki prepuščajo vlago, saj ne mara stalno mokrih tal.

Kozmeja: Nezahtevna rastlina, ki ima čudovite, enostavne rožnate in bordojsko rdeče cvetove. Cveti prav vse poletje in dela nove in nove nastavke za cvetke.

Sončnica: Sončnice so ene najhitreje rastočih vrtnih rastlin. Od vznika do polne višine s cvetom potrebujejo le od 70 do 100 dni. Najenostavneje je, če jih v pozni pomladi posejete neposredno na gredice, ki jih zaščitite s kopreno, da jih ne bodo našle lačne ptice. Če boste sejali v lončke, posejte po dve semeni skupaj in jih po približno treh tednih presadite na prosto. Najprimernejše mesto za sajenje sončnic je torej sončna lega, na primer ob robu vrta ali gredice.

Besedilo: Marjeta Hrovatin