Pomladna uvertura in jesenski zaključek žafranov

11 marca, 2020
0
0

V vrtnarijah lahko izbiramo med približno 30 različnimi vrstami žafranov, ki pa so bili namnoženi v številne prelepe sorte. Med najpogostejšimi najdemo vrste: C. vernus, C. chrysanthus, C. flavus, C. sieberi in C. tommasinianus. Njihov čas cvetenja nekoliko variira od zgodaj cvetočih predstavnikov C. tommasinianus, ki bodo svoje cvetove odprli že konce zime, do poznejših predstavnikov, vrste C. vernus.

Pomlad je obdobje, ko lahko občudujemo skoraj celotno raznolikost žafranov. Tako lahko v tej skupini najdemo cvetove v skoraj vseh odtenkih modre, nekateri pa grede poživijo tudi z živahno rumenimi cvetovi.

Med prvimi, ki bodo odprli svoje cvetove, so že omenjene sorte tomazinijevega žafrana (C. tommasinianus). Botanično ime je vrsta dobila po v Trstu rojenem botaniku Muziu G. Spirito de Tommasini-ju, ki je živel na prehodu med 18. in 19. stoletjem. Njihovi cvetovi so večinoma obarvani v vijoličasto-škrlatne tone, čeprav najdemo tudi belo cvetno obliko, C. tommasinianu albus. Med posebej lepe sorte te vrste žafrana spadajo na primer ‘Barr’s Purple’, ‘Ruby Giant’ in ‘Whitewell Purple’.

Le nekoliko kasneje v sezoni zacveti zlati žafran (C. chrysanthus). Botanično ime so dobili po barvi svojih cvetov, ki so živahno rumene barve. Pri številnih sortah, ki so jih vzgojili gojitelji, je rumena barva dopolnjena s temnimi odtenki škrlatne (‘Saturnus’) ali bronaste barve (‘Zwannenburg Bronze’). Kljub izvorno rumenim cvetovom se nekatere sorte ponašajo tudi s cvetovi v modrih odtenkih (‘Blue Pearl’).

Odličen spomladi cvetoč žafran je tudi botanična vrsta C. imperati. Njegovi cvetovi so čudovite nežno kremasto rumenkaste barve, ki jih poživijo izredno temno škrlatne proge. Ko pa njegove cvetove segreje pomladno sonce, žafran pokaže povsem drugače obarvano notranjost cveta. Ta je namreč nežno vijolična s temno vijoličnimi progami.

Še en poseben predstavnik je tudi sorta ‘Tricolor’, ki so jo vzgojili iz podvrste Crocus sieberi ssp. Sublimus. Ponaša se z enkratnimi cvetovi, obarvanimi v tri barve, kot pove njegovo ime: zlato-rumeno sredino, bel osrednji pas in živo vijoličast zunanji del cveta.

Jesenski zaključek

Poleg nekoliko bolj razširjenih spomladi cvetočih predstavnikov nekateri žafrani zacvetijo že jeseni. Odličen predstavnik te skupine je C. speciosus, ki so ga gojitelji razvili v številne nove sorte. Botanična vrsta zacveti v vijoličasto-modrih odtenkih, medtem ko lahko pri sortah izbirate tudi med belimi (‘Albus’), nežno modrimi (‘Artabir’), modrimi (‘Conqueror’) ali temno vijoličastimi (‘Oxonian’) cvetovi. Nekoliko za vrsto C. speciosus svoje cvetove odpre tudi lepi žafran (C. pulchellus). Tako je lep, da ga boste želeli posaditi v lonec in boste tako lahko še bliže občudovali njegove nežno modre cvetove, prekrite z izjemno tankimi temno modrimi žilami.

V skupino jeseni cvetočih žafranov spada tudi žafran, ki ni le v okras, temveč tudi vir čudovite arome – pravi žafran (C. sativus).

Iz vratov pestičev tega žafrana pridobivajo najdražjo začimbo na svetu. Vsak cvet požene le tri takšne vratove, zato si lahko predstavljate, kakšno količino cvetov je potrebno vzgojiti, saj je za približno 500 g te začimbe potrebno obrati 50.000 do 75.000 cvetov. Zaradi tega ni čudno, da lahko žafranika doseže ceno do 11.000 evrov za kilogram.


Kako posadimo žafrane

Žafrani potrebujejo dobro odcedna tal. Kot večina čebulnic tudi žafrani zelo slabo prenašajo zastajanje vode, ki navadno vodi v propad čebulice. Če je vaš vrt na težjih tleh, ki močno zadržujejo vodo, je potrebno dno sadilne jame ustrezno pripraviti: dno prekopljite in prst zmešajte z večjo količino grobega peska, ki bo povečal odcednost tal. Čebulice posadite na globino, ki naj bo enaka 2,5 do 3-kratni višini čebulice.

Odlična mesta za zasaditev žafranov na okrasnem vrtu so grede pod večjimi grmovnicami in drevesi.

Žafrani bodo tako grede okrasili in popestrili še preden se bodo večje rastline nad njimi sploh olistale. Poleg gred pa lahko z njimi zasadite lonce in jih uporabite za polepšanje okenskih polic, teras in vhodov. Žafrani se odlično obnesejo tudi pri sajenju na trati, ki jo bodo spomladi spremenili v barvito preprogo. Pri sajenju na trati uporabite nekoliko drugačen pristop pri razporejanju rastlin. Poskušati jih posaditi v manjše skupke, ki so neenakomerno oddaljeni drug od drugega. Tako boste dobili zasaditev, ki bo spominjala na naravno rast. Ne pozabite pa tudi, da boste morali žafrane na trati pustiti vse, dokler njihovi listi ne porumenijo, zaradi česar tega dela trate ne boste mogli kositi.

Ne morete čakati na pomlad?

Če ne morete potrpeti do pomladi in si nestrpno želite prve cvetove žafranov že pred pomladnim soncem, si lahko pomagate s siljenjem. S tem boste rastline nekoliko ukanili in jih izpostavili navidezni zimi. Dovolj je, če čebulice za 15 tednov shranite na hladnem, kar bo spodbudilo tvorbo novih cvetnih poganjkov. Temperatura mora biti nižja od 10 °C. Po izpostavitvi nizkim temperaturam jih lahko prestavite v topel prostor, kjer boste po 2-3 tednih že lahko občudovali njihove cvetove.

Žafrani so čudovite drobne čebulnice, ki prikličejo pomlad in odprejo sezono pomladne barvitosti. Hkrati pa lahko z njimi polepšamo tudi zaključek sezone in tako popestrimo okrasni vrt v času, ko na vrtu ni izobilja drugih cvetov.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar