Rod češenj oziroma sliv (Prunus) izvira iz Evrazije, vendar se je razširil po celotni severni polobli. Ob imenu najprej pomislimo na okusne plodove, saj so gojitelji spretno izkoristili naravne danosti tega rodu, ki nas sedaj razveseljuje s češnjami, višnjami, breskvami, nektarinami, marelicami, slivami in mandlji. Če smo natančni, pravzaprav predstavlja večino sadnih dreves, ki jih navadno najdemo na naših vrtovih. Češnje pa niso le sadno drevje. V naravi in okrasnih vrtovih najdemo številne predstavnike, ki polepšajo pomladno sezono z obilico cvetov in popestrijo zimo s svojim barvitim lubjem.

 

 

Eksplozija pomladnih cvetov

Dobro znan predstavnik češenj je češnjelika sliva (P. cerasifera), ki je bila v preteklosti priljubljeno parkovno drevo in so jo pogosto sadili v okolici novih stanovanjskih sosesk. Češnjelika sliva lahko zraste v visoko drevo, ki je spomladi povsem prekrito z rožnatimi cvetovi. Za sodobnejšo izvedbo lahko na okrasni vrt posadite njeno sorto ’Thundercloud’, pri kateri boste spomladi poleg cvetov občudovali tudi živahno rdečkaste mlade liste, ki bodo prek sezone postopno prešli v temno škrlatno barvo.

Svojo največjo botanično pestrost in tudi največje občudovanje pa češnje dosežejo na Daljnem vzhodu. Njihovi cvetovi spomladi privabljajo v parke množice ljudi, ki občudujejo njihovo lepoto in minljivost. Med japonskimi češnjami najdemo v parkih številne predstavnike, kot so na primer vrste P. serrulata, P. speciosa, P. × yedoensis in P. sargentii. Med japonskimi češnjami je vrsta P. serrulata še posebej razširjena po okrasnih zasaditvah, saj so jo vzgojili v številne čudovite sorte. Odlični obliki te češnje sta sorti ’Shirofugen’ in ’Kanzan’, ki zacvetita s polnimi cvetovi. Pri sorti ’Kanzan’ pa so zanimiv pomladni okras tudi njeni mladi listi, ki so obarvani v bronaste odtenke. Za nekoliko nižjo krošnjo je odlična izbira sorta ’Shirotae’, ki požene skoraj vodoravne veje. Spomladi jih bodo okrasili popolnoma beli nepravilno polni cvetovi. Za povsem nasproten videz pa poskrbi sorta ’Amenogawa’, ki ima topolom podobno izrazito stebričasto rast. Med sortami ne manjka niti povešava oblika. Sorta ’Kiku-shidare’ tako požene izrazito povešave poganjke, ki jih bodo spomladi prekrili polni rožnati cvetovi. Za nekoliko drugačne cvetove posadite sorto ’Gyoiko’. Njeno ime se navezuje na zelenkasto-rumeno ceremonialno oblačilo, ki ga nosijo v cesarjevi palači. Ime je dobila zaradi cvetov v kremasto-rumenih odtenkih. Včasih jo prodajajo tudi pod oznako ’Tricolor’, saj lahko v cvetovih najdemo tudi odtenke zelene in rdečkaste barve. Odlična izbira je tudi sorta ’Horinji’, pri kateri lahko spomladi občudujemo barvite škrlatne brste, iz katerih se nato odprejo nežno rožnati cvetovi.

Pritlikave sorte

Nikakor pa niso vse češnje le visoka drevesa. Evropska pritlikava češnja (P. fruticosa) bo tako zrasla v le meter visok grm. Na okrasnem vrtu jo pogosto uporabljajo kot rastlino za žive meje in privabljanje čebel. Včasih jo najdemo tudi cepljeno na navadno češnjo in oblikovano kot kroglast grmiček na dolgem golem steblu. Med bolj okrasnimi grmičastimi predstavniki pa je potrebno omeniti tudi češnjo P. incisa ’Fujimae’. Zrasla bo v do tri metre visok grm, ki bo spomladi okrašen z nežno rožnatimi brsti, iz katerih se bodo nato odprli nežni beli cvetovi. Podobno višino bo dosegla tudi sorta ’Kiku’. Njeni izrazito povešavi rožnati cvetovi se bodo počasi odpirali in dosegli svoj vrh šele maja.

Čremsa (P. padus) je v primerjavi z nekaterimi drugimi predstavniku rodu nekoliko manj izrazito drevo, vendar je avtohtona vrsta, zaradi česar je še posebej primerna za živalim prijazen vrt. Poleti cvetove nadomestijo črni plodovi, ki teknejo številnim vrstam ptic.

 

Lubje za barvito zimo

Številne češnje pa so odlična popestritev tudi za zimski vrt, ki ga polepšajo s svojim barvitim lubjem. Za resnično rdečkaste odtenke je odlična izbira tibetanska češnja (P. serrula). Njeno steblo in veje krasi svetleče lubje v rdečkasto-rjavkastih tonih. Tibetanska češnja je pogosto večstebelna, kar le še doda k njenemu učinku na zimskem vrtu. Povsem druge tone pa najdemo pri madžurski češnji (P. maackii) oz. njeni sorti ’Amber Beauty’, ki poženeta zlato-rjavkaste poganjke v odtenkih cimeta.

Cvetovi že novembra

Cvetovi naših domačih in japonskih češenj so navadno sinonim za pomlad. Kljub temu najdemo v celotni pestrosti rodu tudi predstavnika, ki cveti izven tega obdobja. Češnja P. subhirtella ’Autumnalis’ je tako posebnost, ki nas bo ob milih zimah s svojimi cvetovi razveseljevala že vse od novembra naprej.

Nekoliko drugačen je tudi pri nas zelo pogost zimzelen predstavnik – lovorikovec (P. laurocerasus). S svojimi velikimi bleščečimi listi je dobra izbira za poživitev senčnih leg, ki jih odlično prenaša. Zelo dobro pa se obnese tudi v živi meji, ki jo bodo spomladi popestrili njegovi dišeči beli cvetovi.

Orešek, ki ni orešek

Morda kot posebnost omenimo še orešek, ki ni orešek. Plod mandlja, ki je prav tako predstavnik tega rodu, se navadno omenja v isti sapi kot ostale oreške (npr. orehe in lešnike), a je v resnici seme in ne plod. Gre za zanimivo botanično razliko, ki pa nikakor ne vpliva na njegovo okusnost, kar je razvidno že iz številnih pijač, sladic in drugih jedi, ki jim mandlji izboljšajo okus.

Češnje so čudovita skupina dreves, ki nas spomladi razveseljujejo z živahnimi cvetovi, številne pa kasneje v sezoni še z okusnimi plodovi. Med njimi boste tako nedvomo našli drevo za vsak vrt in okus, ki ga boste z veseljem obiskovali leto za letom.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar