Slovenci tradicionalno radi obdelujemo svojo zemljo. Naši vrtovi so polni uporabnih in okrasnih rastlin. Pred leti se na potovanju po Danski nismo mogli načuditi vrtovom, ki so bili povsem prazni. Dovoz do hiše in okoli nje nekaj, čemur ne moremo reči vrt, ampak zemljišče, posajeno s travo. Niti ene rastline. Takih primerov je bilo kar nekaj.

Pri nas so navade drugačne. Vrt nam veliko pomeni in če nimamo svoje hiše in zemlje, si ga ustvarimo na terasi ali balkonu. Tudi tisti, ki imajo več prostora, radi posadijo kakšno uporabno rastlino bliže kuhinji, da je pridelek zelišč in zelenjave pri roki. Tovrstni nasadi so primerni tudi za tiste, ki nimajo časa in znanja, saj so manjše količine rastlin v posodah bolj obvladljive.

V posodah na balkonih ali terasah lahko med drugim gojimo paradižnike, mladi krompir, stročji fižol, solate vseh vrst, jagode, zelišča, korenček, bučke, čili, borovnice in podobno. Odvisno tudi od velikosti prostora.

Paradižnik

Ne glede na to, kako malo časa imate po svojem mnenju, vsekakor ga imate dovolj za gojenje paradižnika, saj ni pravega poletja brez vonja po paradižniku v zraku. Posadite lonec bazilike  poleg paradižnika in zavijte sočne češnjeve paradižnike v liste bazilike. Navdušeni boste nad sožitjem teh dveh okusov. Lahko se poigrate s posebnimi sortami vijolično in rumeno obarvanih plodov paradižnika ali pa s progastim paradižnikom. Če jih ne vzgojite sami, sadike kupite sredi maja in jih posadite na prosto. Namenite jim sončen in pred vetrom zaščiten prostor, ker imajo radi vročino. Po cvetenju jih vsake dva tedna zalijte s tekočim gnojilom, bogatim s kalijem.

Obstajajo trije tipi paradižnika in vsak je primeren za drugačen način gojenja. Tip paradižnika izberite glede na lonec, v katerem ga boste gojili.

Grmičaste sorte ne potrebujejo opore in zrastejo približno 30 centimetrov visoko, zato so najprimernejši za okenska korita in lonce. V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite en grm, v večje korito pa dva. Prednost te vrste je, da ni treba privezovati sadik ali odstranjevati divjakov, slaba stran pa je, da vsi plodovi dozorijo naenkrat.

Povešave sorte se spuščajo čez robove posod, zato je najbolje, če jih posadite v viseče košare.

Paradižnikom na balkonu namenite sončen in pred vetrom zaščiten prostor, ker imajo radi vročino.

Paradižniki v vrsti zrastejo visoko, potrebujejo oporo in jih je najbolje gojiti v velikem loncu ali vreči za sajenje. Plodovi zorijo vse poletje do sredine jeseni, tako da na majhnem prostoru dobite stalen pridelek. V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite do štiri stoječe paradižnike, ki jih privežete ob bambusove palice, te pa postavite v stožec tako, da se na vrhu stikajo. Zalistnike redno odstranjujete in tako usmerite energijo v rast plodov. Ko rastlina oblikuje šest kolen Paradižnikov, to je proti koncu poletja, odrežite vrh rastline takoj nad kolenom.  Če tega ne naredite, bo rastlina še naprej rasla v vrh in tvorila sadeže, ki ne bodo dozoreli pred nastopom hladnega vremena.

Mladi krompir

Nekaj čarobnega je v tem, ko prevrnete lonec zemlje na tla in stresete substrat s svežega mladega krompirja, nato ga skuhate in svoj pridelek pojeste na licu mesta s koščkom svežega masla in mete, ki ste jo sami pridelali. Krompir, ki raste na vrtu, je magnet za polže in druge škodljivce. Vendar pa tisti, ki raste tako visoko v koritih, loncih in vrečah za sajenje, ne privlači škodljivcev. Po navadi so gomolji brez madežev in sijoči, potrebno je minimalno splakovanje v vodi, da odstranimo zemljo. V vrtnih centrih se pozanimajte za ustrezne sorte mladega krompirja, ki ga seveda ne boste pridelali za ozimnico, ampak za prvi sezonski krompirjev užitek.

Če boste krompir sadili v vrečo, zavihajte njene robove navzdol, ko posadite gomolje, nato pa jih ponovno privihajte, ko zasipate rastlino z zemljo – to zagotavlja rastlini dovolj sončne svetlobe.

Potrebujete posodo s premerom vsaj 30 centimetrov, na primer gumijasto korito, veliko plastično vedro, lonec ali vrečo za sajenje (neprosojno). Izogibajte se globokim loncem, saj potrebujejo rastline za rast gomoljev sončno svetlobo. Če boste uporabili vrečo za sajenje, zavihajte njene robove navzdol, ko posadite gomolje, nato pa jih ponovno privihajte, ko zasipate rastlino z zemljo – to zagotavlja rastlini dovolj sončne svetlobe. V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite dva gomolja, prilagodite količino glede na velikost lonca.

Prvi pridelek že po 10 tednih

Najprej naredite luknje za drenažo, nato položite na dno  lonca plast črepinj, (lahko od glinastega lončka za rože). Dodajte približno 20 centimetrov substrata in položite nanj krompir s poganjki proti vrhu, nato ga pokrijte še z 20 centimetrov substrata. Dobro zalijte. Če so napovedane nizke temperature (pozeba), prekrijte posodo z nekaj plastmi časopisa.

Zemlja naj bo vedno vlažna in čez nekaj tednov bodo pognale bilke krompirja. Ko so velike 10 centimetrov, jih zasipajte s še več substrata, in to ponovite vsakič, ko poženejo novih 10 centimetrov, dokler ne dosežejo vrha posode. Nato jih redno zalivajte in vsaka dva tedna pognojite z gnojilom za paradižnike ali organskim tekočim gnojilom iz morske trave, Ko krompir zacveti, so gomolji pripravljeni, vendar najprej previdno okopljite okoli gomoljev, preden zvrnete posodo. Različne sorte zorijo različno dolgo in dozorijo v različnih časovnih obdobjih, najbolj zgodnje lahko uživate že po desetih tednih, druge pa od 13 tedna naprej. Če boste previdno izkopavali krompir, lahko nekaj gomoljev še naprej raste, druge pa izkopljete.

Stročji fižol

Po stožčasti opori vzpenjajoči se stročji fižol naredi z lepimi belimi in vijoličnimi cvetovi, s srčastimi listi in prepletajočimi se stebli čudovit pogled na vsak balkon. Fižol se lahko vzpenja tudi po ograji balkona in tako zastira pogled sosedov in ustvari džungelski zid.

Stročji fižol je zelo rodoviten, še posebej sorte visokega fižola. Njegovi plodovi so zelo okusni, predvsem sveži, ki jih preprosto prelomimo na pol. Dobro uspevajo tudi v loncih, dokler imajo dovolj sonca. Zavarujemo jih pred vetrom in omogočimo koreninam dovolj globine za rast, zato mora biti lonec globok vsaj 20 centimetrov (viseče košare so preplitve). Gojite lahko nizki fižol, ki ne potrebuje opore, mogoče samo nekaj tankih palčk, ali visoke sorte, ki se vzpenjajo po stožčasti opori, balkonski ograji ali mreži.

Stročji fižol posejte pozno spomladi približno 5 centimetrov globoko, in če imate dovolj prostora, imejte na voljo vsaj dva lonca, pri čemer v drugega posejete fižol, ko iz sadik v prvem loncu že poganjajo listi. Lahko pa posejete pest fižola vsaka dva tedna do poznega poletja, s čimer si zalogo svežega fižola zagotovite do sredine jeseni. Semena lahko posejete v manjše lončke in jih, ko so sadike visoke približno 10 centimetrov, presadite v večje lonce ali pa ga sejete neposredno v velike lonce. Posejte mešana semena zelenega, rumenega in vijoličnega fižola in ko se bodo razrasli, bo pogled nanje zelo lep.

Nizki fižol posejte približno 15 centimetrov narazen, visokega pa 10 centimetrov narazen ob dnu stožčaste ali druge opore, ob kateri se bo rastlina vzpenjala. Postavite ga na res toplo mesto, zaščiteno pred vetrom, dobro ga zalivajte, in ko začne cveteti, ga pognojite vsak teden z gnojilom, bogatim s kalijem, kot so na primer pripravki iz morske trave, ali mu dodajte kompost iz kompostnika z deževniki.

V zgodnji fazi rasti bodite pozorni na polže in druge zajedavce. V poznejših fazah rasti lahko fižol pritegne tudi črno muho, ki jo lahko odstranite s curkom vode ali poškropite z organskim insekticidom iz nežne milne mešanice. Poberite fižol, preden začnejo stroki zaradi prevelikih semen pokati. Redno ga obirajte in pognali bodo novi plodovi.

Solata za vse letne čase

Solata je verjetno zelenjava, ki jo je najlaže gojiti na balkonu, saj vam tudi najmanjši prostor omogoča sveže liste solate vse poletje. Sadike solate in lonci so odlični partnerji – od velikih loncev, do okenskih korit in visečih košar. Solata ima majhno koreninsko grudo, zato je omejen prostor ne ovira. Hitro raste in tako lahko pridelek pobirate večkrat letno. Nas voljo so sorte različnih živahnih barv in struktur listov, zato je solata na balkonu, terasi ali okenski polici čudovit okras. Ne moremo mimo zadovoljstva, ki ga občutimo, ko odrežemo nekaj svežih listov solate za sendvič ali ko si pripravimo hitro solato kot prilogo k obroku. Tudi polži in drugi zajedavci vam ne bi smeli povzročati težav, če gojite solato tako visoko.

Solate ob koncu poletja ni treba prenehati gojiti – veliko sort je dovolj odpornih, da jih lahko gojimo tudi pozimi, zato se ob nakupu semena ali sort pozanimajte o pravih za tako gojenje. Poleti pa je zelo pomembno, da solato, ki jo posejemo ali posadimo v manjše lonce, redno zalivamo, saj postane sicer grenka in gre v cvet. Posebno pozornost moramo posvečati sadikam v visečih košarah in okenskih koritih, za katere je nujno, da imajo dovolj vlage.

Izvrstne berivke različnih barv in oblik

Za glavnato solato potrebujete lonec s premerom 30 centimetrov, v katerega lahko posadite približno pet sadik. Najbolje je, da glavnato solato najprej posadite v lončke (v zaščitenem prostoru od zgodnje do pozne pomladi, poleti pa na prostem), nato pa jo, ko imajo sadike po šest listov, presadite. Za vzgojo v loncih je zelo primerna berivka, ki kar prekipeva čez rob lonca. Prijetne za oči in dobre za jed so tudi rdečelistne in hrastovolistne sorte solat, ki jih posejemo skupaj, da dobimo čudovit užiten nasad na balkonu.

Pri pobiranju pridelka s škarjami ali z nožem odrežite zunanje liste ob robu sadike in pustite sredico. Tako bo solata še naprej rasla in okusne hrustljave liste z ene glave boste lahko pobirali več tednov.

Mladi listi solate so primerni za manjše lonce, saj jih lahko gojite tesno skupaj in tako dobite tudi do tri pridelke z ene sadike, preden jih morate razsaditi. To mlado solato dobimo preprosto tako, da mešana semena solate posejemo tesno skupaj, nato pa liste, dokler so še majhni redno režemo. Posipajte nekaj solatnih semen po substratu v posodi, jih prekrijte z malo substrata in dobro zalijte. Ko semena poženejo, jih razredčite na razdaljo pet centimetrov. Poberite liste, ki dosežejo želeno velikost, pri čemer sadiko odrežite tik nad najmanjšim listom, tako bo večkrat pognala nove mlade liste.

Zimski portulak

Zimski portulak daje zimski in spomladanski solati hrustljavost, je nežnega okusa, ima sočna stebla in liste ter lepe majhne bele cvetove zvezdaste oblike. Posejte drobcena semena pozno poleti neposredno v lonec in čim bolj narazen. Zimski portulak se zaseje, in če ne boste pleli preveč zavzeto, bo pognal vsako leto znova.

Druge solate za lonce so: redkvice, rukola, špinača, artičoka, ščitasta kislica, motovilec, kalčki graha in kalčki sončnice. O teh in drugih rastlinah za balkone, terase in okenske police bom pisala v naslednji številki revije.