Ekološko Logično: December 2025
Ekološko kmetijstvo ima v Evropski uniji izjemno pomembno vlogo, saj združuje okoljske, gospodarske in družbene cilje. EU ga prepoznava kot enega ključnih mehanizmov za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, izboljševanje biotske raznovrstnosti in prispevanje k bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu. Ekološki način pridelave zmanjšuje uporabo sintetičnih pesticidov in mineralnih gnojil, kar pomaga ohranjati kakovost tal, […]
Ekološko kmetijstvo ima v Evropski uniji posebno mesto. Tudi v okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027 je v ospredju pri številnih intervencijah. Krepitev ekološkega kmetijstva je pomembna z vidika povečevanja deleža kmetijskih gospodarstev za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja in s tem k še večjemu prispevku kmetijstva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne […]
Videoteka
Rahljalnik tal in krožna brana sta postala v ekološki pridelavi zelo pomembna stroja za strniščno obdelavo tal. V ekološki pridelavi zato nista iskana le pri nas, ampak tudi v Evropi in širom sveta. Tudi nakup tovrstnih strojev se vključuje v različne ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, s katerimi uvaja trajnostne in ekološke prakse. S […]
Ekološka pridelava kakija v zadnjih letih dobiva vse večji strateški in gospodarski pomen – tako na ravni Evropske unije kot v Sloveniji. Zaradi podnebnih sprememb, naraščajočega povpraševanja po trajnostni hrani in posebnih agronomskih lastnosti kakija ta sadna kultura postaja priložnost za razvoj bolj odpornega, okolju prijaznega in tržno zanimivega kmetijstva. Evropska unija si v okviru […]
V evropskem okviru vlažni travniki sodijo med ekosisteme, ki so izjemno pomembni za biotsko raznovrstnost z ogromno rastlinsko in živalsko pestrostjo. Na nekaterih travniških območjih je do 80 rastlinskih vrst na kvadratni meter. Zaradi intenzifikacije kmetijstva (gnojenje, spremembe rabe zemlje) mnogi mokri travniki izginjajo ali se degradirajo. Evropska strategija o biotski raznovrstnosti in nove uredbe […]
Jesensko gnojenje je pomemben ukrep za zagotavljanje zdrave in bujne rasti rastlin v naslednjem letu. V tem obdobju rastline potrebujejo hranila kot sta kalij in fosfor, saj krepita koreninski sistem in povečujeta odpornost proti zmrzali. V okviru SKP 2023-2027 so pridelovalci lahko vključeni v intervencijo INP08.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak. […]
Ekološko kmetijstvo ni le način pridelave hrane brez sintetičnih pesticidov in umetnih gnojil, temveč celovit pristop k trajnostnemu upravljanju z viri, ohranjanju biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in dobrobiti živali. Za njegov razvoj sta ključna izobraževanje in prenos znanja, saj ekološko kmetovanje zahteva posebna strokovna znanja, inovativne pristope in razumevanje ekosistemskih procesov. Za dosego teh ciljev […]
Slovenska konjereja se nanaša na rejene konje v Sloveniji, pri čemer je cilj ohranjati lokalne, to so avtohtone in tradicionalne pasme. V okviru SKP 2023-2027 je skozi intervencije IRP42 Lokalne pasme avtohtone pasme podprta tudi avtohtona pasma konj posavec. Namen intervencije IRP Lokalne pasme je ohranjanju genskih virov. Podprte so reje avtohtonih in tradicionalnih pasem […]
Ekološko kmetijstvo postaja pomemben steber evropske prehranske strategije in eden ključnih nosilcev trajnostnega razvoja podeželja. Skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2023–2027 namenja ekološkim kmetom pomembne finančne in strokovne spodbude, hkrati pa od njih pričakuje večjo tržno usmerjenost in aktivno vključevanje v kratke dobavne verige. Slovenski strateški načrt SKP predvideva več ukrepov, namenjenih ekološkemu kmetijstvu […]
Povečanje dodane vrednosti proizvodov preko vključevanja v sheme kakovosti je ena od ključnih strateških usmeritev na področju kmetijske pridelave in predelave. Sodelovanje v shemah kakovosti je povezano z dodatnimi stroški in obveznostmi, ki jih trg v začetni fazi uvajanja proizvoda praviloma ne povrne, kar pogosto predstavlja oviro za hitrejše in večje vključevanje v sheme kakovosti, […]
Slovensko ekološko kmetijstvo je od letošnje jeseni pridobilo pomemben institucijo znanja s povezovanjem deležnikov – Konzorcij za ekološko kmetijstvo (KEKS). Nastal je v okviru projekta Zmanjšanje razlik v višini pridelkov med ekološko in konvencionalno rastlinsko pridelavo. Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno […]
Ekološki čebelarji lahko koristijo ukrepe za ekološko čebelarjenje v okviru skupne kmetijske politike SKP, intervencije IRP43 Ekološko čebelarjenje. Namen intervencije Ekološko čebelarjenje, je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju in k varovanju okolja nasploh. Novembra že lahko pritisne prvi mraz in ponekod pade […]
Kmetijstvo je odgovorno za več kot 10 % vseh emisij toplogrednih plinov, zato je njegov prispevek k blaženju podnebnih sprememb ključen. V okviru SKP 2023-2027 cilj trajnostnega kmetijstva vključuje tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v okviru intervencije IRP 19 Ekološko kmetovanje in tudi Intervencije IRP 18.01 Kmetijsko okoljska podnebna plačila – Podnebne spremembe. Vir toplogrednih […]
Skupna kmetijska politika preko ukrepov za ohranjanje živalskih genskih virov in ekološko kmetovanje financira rejo avtohtonih pasem z dodatnimi plačili na žival. Cilj tega je preprečiti izumrtje redkih pasem in hkrati spodbujati okolju prijazne prakse. Ovce pomagajo ohranjati alpske travnike in preprečujejo zaraščanje pobočij, kar ima pomen tudi za proti-erozijsko zaščito in turistično privlačnost območij. […]
Evropska unija s Skupno kmetijsko politiko podpira pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja. Skupna kmetijska politika 2023-2027 zagotavlja podporo pri uvajanju praks, s katerimi se kar najbolj zmanjša negativni vpliv kmetijstva na okolje in podnebje, […]
Videoteka
Kraški travniki so med najbolj vrstno bogatimi habitati v Sloveniji in Evropi. Da bi se ti travniki ohranili takšni kot so, je njihova obdelava podprta tudi v okviru SKP 2023-2027. In sicer v okviru intervencij IRP 18.03 Kmetijsko okoljska podnebna plačila – biotska raznovrstnost (KOPOP – BK). Intervencija prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti […]
Namen ukrepa Ekološko kmetovanje (IRP19) je spodbujati kmetijska gospodarstva k izvajanju okolju prijaznih praks kmetovanja, ki prispevajo k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, varovanju virov pitne vode, ohranjanju rodovitnosti tal, ohranjanju kulturne kmetijske krajine ter k splošnemu varovanju okolja. Pomen te intervencije je prav tako povezan z naraščajočim povpraševanjem po lokalno pridelanih ekoloških proizvodih. V […]
Biotično varstvo rastlin je namenjeno zmanjšanju uporabi kemičnih fitofarmacevtskih sredstev in s spodbujanjem nadstandardnih praks varstva rastlin pred škodljivimi organizmi prispeva k varovanju vodnih virov in tal. To podpira tudi evropska kmetijska politika v okviru Strateškega načrta SKP 2023-2027 v intervenciji IRP 27 Biotično varstvo rastlin. V organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Novo mesto […]
Evropska unija v okviru SKP 2023-2027 podpira tudi ekološko kmetovanje ter tako kmetom pomaga pri ohranjanju in uvajanju praks kmetovanja, ki prispevajo k varovanju in trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri, blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe ter k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Slovenski strateški načrt z intervencijo IRP19 Ekološko kmetijstvo spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi […]
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavlja javni razpis za naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij za leto 2025. Za izvedbo razpisa je namenjenih 4,12 milijona EUR nepovratnih sredstev iz strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) 2023 – 2027. Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 33,9 %, […]
Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki je namenjen pridelavi hrane z uporabo naravnih ciklov, snovi in postopkov ter ima zato zelo majhen vpliv na okolje. Tak način kmetovanja podpira tudi Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije v programskem obdobju 2023-2027, in sicer z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki se lahko kombinira tudi z ukrepom IRP24 […]
V Sloveniji je (tako kot v vseh članicah EU) v sklopu Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 veljavna intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo, katere namen je spodbujati kmetijska gospodarstva h kmetovanju, ki prispeva k izboljševanju biotske pestrosti, varovanju pitnih voda, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja Ekološko kmetijstvo pa je edini način pridelave hrane, […]
Ekološko kmetijstvo je edini način pridelave hrane, ki temelji na enotni EU zakonodaji že od leta 1991, z letom 2022 je v rabi prenovljena Uredba (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Tudi v Sloveniji je v sklopu Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 v veljavi intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo, katere namen je spodbujati […]
Iz analize stanja izhaja, da je treba vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter z namenom ohranjanja genskih virov spodbuditi kmetijska gospodarstva k reji lokalnih pasem (avtohtonih in tradicionalnih) domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje. Reja slovenskega hladnokrvnega (SHL) konja je kot avtohtona slovenska pasma podprta v okviru SKP 2023-2027 […]
Skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2023–2027 spodbuja trajnostni razvoj kmetij in izboljšanje pogojev kmetovanja. Med intervencijami, ki jih podpira, je tako tudi IRP29, ki kmetom omogoča vlaganja v prilagoditev svojih gospodarstev za izpolnjevanje nadstandardnih zahtev na področju dobrobiti rejnih živali. Nepovratna sredstva za prenovo hlevov Ukrep IRP29 omogoča kmetijam, da se lažje prilagodijo za […]
»O sadni vrsti z imenom asimini sem slišala in prebrala veliko zanimivega. Nekaterim uspeva in rodi plodove, mnogim pa sadike propadejo v prvem ali drugem letu po sajenju. Zelo zanimiva je informacija, da se lahko goji kot ekološki sadež, saj nima škodljivcev in ne bolezni.« Tako je svoje navdušenje nad pridelavo asimin opisala Elizabeta Komatar […]
V času, ko potrošniki vse bolj zahtevajo kakovostne in naravi prijazne izdelke, postaja ekološka pridelava orehov privlačna in smiselna izbira tudi za manjše in srednje kmetijske obrate. Ekološka pridelava temelji na načelih trajnostnosti, vzdrževanja rodovitnosti tal in zaščite biodiverzitete, brez uporabe sintetičnih kemikalij in gensko spremenjenih organizmov. V Sloveniji je ta sistem nadzorovan in certificiran […]
Ekološka pridelava česna poteka brez uporabe sintetičnih pesticidov oz. fitofarmacevtskih sredstev, brez mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov ipd. ter z upoštevanjem okoljskih in biodiverzitetnih vidikov. Vse to v sklopu Skupne kmetijske politike (SKP) podpira ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo. Pridelava česna v Sloveniji se v zadnjih letih ni povečevala, ampak medletno niha, povprečna pridelava pa je […]
Videoteka
V času vedno večjih izzivov na področju prehranske varnosti je naloga skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027 zagotoviti ravnovesje med pridelavo hrane, varovanjem narave in ohranjanjem kulturne dediščine podeželja. Pomemben del tega je tudi ukrep IRP42 Lokalne pasme in sorte, ki je tesno povezan z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo. Lokalne pasme živali in sorte rastlin so […]
V času, ko se svet vse bolj zaveda vpliva intenzivnega kmetijstva na okolje, postajajo metode ekološke pridelave vse pomembnejše. Eden ključnih izzivov ekološkega kmetovanja je nadzor nad plevelom brez uporabe kemičnih herbicidov, kar je ena od prednostnih ciljev Skupne kmetijske politike (SKP) in prav tako ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, ki dosledno sledi Strateškim ciljem Skupne […]
Ena glavnih značilnosti ekološkega vinogradništva je uporaba izključno organskih gnojil, obdelava tal s pristopi, ki izboljšujejo življenje in delež organske snovi v tleh. Obenem je v njem prepovedana uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. S tem pristopi vinogradniki, vključeni v ukrep SKP 2023- 2027 Ekološko kmetovanje IRP 19 pridelujejo grozdje brez pesticidov, ohranjajo večjo biotsko pestrost, skrbijo za […]
Ekološka pridelava žit ima v Evropski uniji in v Sloveniji vse pomembnejšo vlogo v trajnostnem kmetijstvu in varovanju okolja. Gre za način pridelave, ki spoštuje naravne procese, ohranja rodovitnost tal, zmanjšuje onesnaževanje in ne uporablja sintetičnih gnojil ali pesticidov. V času, ko se soočamo s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, ekološko kmetovanje ponuja del […]
V tokratnem podkastu gostimo ddr. Ano Vovk, redno profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru. Ana je doktorirala iz fizične geografije in varstva okolja, a njeno delo sega daleč preko akademskih okvirov. Je ustvarjalka Učnega poligona za samooskrbo Dole, inovativnega projekta, ki raziskuje in prikazuje naravi prijazne prakse kmetijstva – projekt, ki […]
Biotska pestrost, biotska raznolikost, biotska raznovrstnost, najpogosteje kar biodiverziteta pomeni raznolikost vseh oblik življenja v nekem okolju. Pomeni število različnih vrst rastlin, živali in gliv na določenem območju, njihovo genetsko pestrost in raznolikost ekosistemov. Za Evropsko unijo in Slovenijo ima izjemen ekološki pomen za ohranitev stabilnih in zdravih ekosistemov (gozdov, rek, mokrišč …), ki zagotavljajo […]
Ekološka pridelava krompirja je ena izmed nišnih, a vedno bolj pomembnih oblik trajnostnega kmetijstva. Z zmanjševanjem uporabe sintetičnih snovi, spodbujanjem biotske raznovrstnosti in ohranjanjem naravnih virov, igra ključno vlogo v prehodu k bolj okolju prijazni pridelavi hrane — tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji. Ekološko kmetijstvo temelji na naravnih postopkih, kot so kolobarjenje, […]
Biodinamika velja za najbolj sonaravno metodo pridelava hrane in je za pridelovalce zahtevnejša od ekološke. Tudi ta vrsta pridelave je podprta v okviru SKP 2023-2027 intervencije ekološko kmetovanje IRP 19. Zanjo je tako kot za ekološko pridelavo značilno, da ne uporablja sintetičnih pesticidov, herbicidov in mineralnih gnojil. Njen poglavitni cilj je pridelava zdrave hrane, varovanje […]
Reja drobnice ima pomembno vlogo tako za Evropsko unijo kot za Slovenijo, in sicer na gospodarskem, okoljskem in družbenem področju. Zato je v ključena je v številne ukrepe v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) EU, npr. subvencije za ekološko kmetovanje v sklopu ukrepa IRP19. Namen intervencije Ekološko kmetovanje je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi […]
Ekološko zeliščarstvo v Sloveniji je v zadnjih letih v porastu, saj narašča povpraševanje po naravnih in trajnostnih izdelkih. Gre za pridelavo in predelavo zdravilnih, aromatičnih dišavnic in zelišč po načelih ekološkega kmetijstva. Ekološko zeliščarstvo je podprto tudi v okviru SKP 2023-2027 v okviru intervencij ekološko kmetovanje IRP 19. Za ekološke pridelovalce zelišč in zdravilnih rastlin […]
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije je na Agri 2025 v Permakulturnem centru Pomurskega sejma organizirala 1. ekološki dan. Na okrogli mizi so govorili o prenosu znanja za razvoj ekološkega kmetijstva«. To v okviru SKP 2023-2027 podpira tudi intervencija IRP31 Podpora za projekte EIP in intervencija IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, […]
Vinarstvo Rodica, Truške Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj – do leta 2027 želi povečati delež kmetijskih zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju, s sedanjih 10 na 17 odstotkov. S tem bo pomembno prispevala tudi k uresničevanju ciljev Evropskega zelenega dogovora in strategije »Od vil do vilic«. V skladu s tem ciljem se povečuje tudi delež vinogradov, […]
Ajda je poljščina, ki ima skromne potrebe po hranilih, učinkovito deluje proti zapleveljenosti in je manj občutljiva na bolezni in škodljivce. Prav zato je zelo primerna za ekološko pridelavo, katere zahteve so prav prepoved uporabe herbicidov in sintetičnih FFS proti boleznim in škodljivcem ter mineralnih gnojil. Za gnojenje so primerna samo organska gnojila. Vse to […]
EU si je zadala ambiciozen cilj, da do leta 2030 poveča delež ekoloških kmetijskih zemljišč na 25 %. Slovenija želi temu slediti in naj bi imeli vsaj 18-odstotni delež ekoloških KZU do leta 2027. V sklopu Programa razvoja podeželja PRP 2014-2020 do 2022 je bil prehodu v ekološko kmetovanje namenjen podukrep M11.1 – Plačila za […]
23. septembra obeležujemo ekološki dan EU, ki je pomembna priložnost za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju v EU in za njegovo promocijo. Skupna kmetijska politika (SKP) tako ta dan namenja razmisleku o izzivih in priložnostih, povezanih z ekološkim kmetovanjem, ter ozaveščanju javnosti o prednostih prehoda na to obliko pridelave hrane. Zdrava prehrana otrok Za zdrave otroke […]
Videoteka
Kakovostna voluminozna krma je velik izziv pri ekološki prireji mleka in mesa zaradi omejitev pri uporabi gnojil in pogosto nepredvidljivih vremenskih razmer. Zato strokovnjaki za živinorejo na panožnih krožkih predstavljajo praktične metode za določanje optimalnega časa košnje, kot je analiza vsebnosti vlaknin in sladkorjev v krmi. Udeleženci lahko spoznajo, kako lahko z laboratorijsko analizo ali […]
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije pripravlja v okviru letošnjega 63. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma Agra 1. eko praznik. Dogodek bo potekal v soboto, 23. avgusta 2025, v Permakulturnem centru Pomurskega sejma pri povezovalnici podnebnih ciljev pod kozolcem. Zvrstilo se bo več dogodkov, med drugim okrogla miza in eko tržnica. Vsi dogodki bodo s ciljem povečati […]
Pridelava in prodaja zelišč in izdelkov iz njih je edina, skoraj v celoti ekološka veriga v Sloveniji. Po lanski analizi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je več kot 80 % pridelovalcev zelišč v ekološki kontroli. Po podatkih SURS smo v RS v letu 2022 na 175 hektarjih pridelali 155 ton zelišč za oskrbo gospodinjstev […]
Biotska raznovrstnost ali biotska pestrost ali s tujko biodiverziteta pomeni stopnjo raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju. Nanaša se na število različnih vrst organizmov, ki živijo v določenem prostoru, in raznolikost ekosistemov nekega območja. Kljub temu da je v Sloveniji biotska raznovrstnost v sorazmerno velikem številu rastlinskih in živalskih vrst in različnih ekosistemov na […]
Na ravni EU je bil sprejet evropski zeleni dogovor, del katerega sta tudi Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Strategija od vil do vilic za preobrazbo prehranskega sistema. V obeh strategijah ima zelo pomembno vlogo tudi ekološko kmetijstvo, ki je v SKP 2023-2027 označena kot IRP19. Namen intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje v sklopu […]
Ekološko čebelarjenje v Sloveniji iz leta v leto pridobiva na veljavi in pomenu. Čebelarji, ki želijo svoje čebelje pridelke deklarirati z nazivom ekološko pridelani, morajo pred tem izpolniti predpisane zahteve, ki jih določa zakonodaja o ekološkem čebelarjenju. Svetovalec spec. za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije univ.dipl.ing. Vlado Auguštin o ekološkem čebelarjenju pravi: »Gre za […]
Nekako na robu Posavja, sredi gričev mirnem kraju Studenec na majhni ekološki kmetiji, se že vrsto let ustvarja posebna zgodba, zgodba ekološkega čebelarstva in butične predelave izdelkov najvišje kakovosti. Piše jo mlada družina Metelko, Miha in Sara njun sin Filip in hčerka Arija. Začetek njihovega čebelarjenja sega v leto 2009. Ekološko čebelarjenje podpira tudi Skupna […]
Ekološko kmetovanje je hitro rastoča gospodarska panoga na področju kmetijstva EU in zato se v ekološki pridelavi vse več kmetov poslužuje specialne kmetijske mehanizacije, kar je tudi v interesu Skupne kmetijske politike SKP, da se zmanjša poraba pesticidov. Ena od teh je česalo za mehansko obdelavo tal za ekološko pridelavo poljščin. Z uporabo česala mehansko […]
Pod okriljem 63. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki bo od 23. do 28. avgusta, je 10. in 11. junija na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekalo 29. mednarodno ocenjevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod. Pribinovina, ki deluje v okviru Eko-socialne kmetije Korenika iz Šalovcev je prejela dve zlati medalji in sicer za ekološki sivkin […]
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2023 v Sloveniji dobrih 3.000 hektarov soje, okrog 300 hektarov graha, od tega tretjina vrtnega, ki se ga seveda prideluje ekološko, ter skoraj 400 hektarov fižola. S pridelavo metuljnic se ohranja in povečuje naravna rodovitnost tal. Ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal je eno od poglavitnih načel […]
V Sloveniji je povpraševanje po ekoloških živilih še vedno precej večje od domače pridelave, zato je vključitev oz. preusmeritev v ekološko pridelavo za kmetijska gospodarstva še vedno priložnost. Eden od pomembnih ciljev nacionalnega Akcijskega načrta za ekološko kmetovanje (v okviru SKP) do leta 2030 je povečanje števila ekoloških kmetij na 18 % iz sedanjih 3967 […]
V Sloveniji je v ekološko kmetovanje vključenih okrog 45.000 hektarov trajnega travinja, kar predstavlja dobrih 80 % vseh površin, ki so vključene v ekološko kmetovanje. Trajno travinje na ekoloških kmetijah pomeni ključno krmo za živino in izdelke najvišje kakovosti. Na ekoloških kmetijah ima ustrezno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov za kakovostno travno rušo velik pomen, saj […]
V okviru ekoshem, ki so eden od elementov Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027, se kmetom zagotavlja podpora pri uvajanju praks, s katerimi se kar najbolj zmanjša negativni vpliv kmetijstva na okolje in podnebje, ter pri prehodu na bolj trajnostne modele kmetovanja. V okviru ekoshem se kmetom zagotavlja podpora pri uvajanju ali ohranjanju praks […]
Videoteka