Vejtičijeva divja trta (Partenocissus tricuspidatus) je že dogo znana, a ves čas enako priljubljena vzpenjavka z živo rdečimi listi ter modrimi plodovi jeseni. Gost sklop listov zidove in škarpe povsem prekrije v živahne barve, ki se iz spomladanske sveže zelene poleti spreminja v temno zeleno in jeseni povsem pordeči.

Čas cvetenja: Divja trta cveti spomladi in ko gre sezona mimo, se pojavijo temno modri plodovi. Grozdi niso užitni, so pa zelo dekorativni, z njimi se hranijo ptice.

Vonj rastline: Vejtičijeva divja trta nima vonja, niti v času cvetenja.

Sajenje: Če želite zakriti betonske ograje, del hiše na pogled neprivlačne zidove, je vejtičijeva trta kot nalašč za to. Če rastlino sadite ob objektu, jo posadite najmanj meter od stene. Prve poganjke pritrdite ob objekt, potem pa bo rastlina začela sama plezati. Steno bo povsem prekrila z listjem, ga jeseni sicer odvrgla, vendar se bo zgodaj spomladi ponovno olistala.

Sadimo jo na vsa mesta razen tam, kjer je zastajajoča voda v tleh. Tudi če je ne boste dognojevali, bo preživela, saj bodo njene močne in globoke korenine poiskale zaloge hrane v tleh.

Svetloba: Rada ima svetla mesta, če pa jo boste posadili v senco, bo hitro pognala proti svetlobi.

Temperatura: Dobro prenaša tako nizke zimske temperature kot poletno vročino in sušo.

Rez: Tiste poganjke, ki gredo predaleč ali tja, kjer jih ne želite, preprosto odrežete. Če trta prekriva fasado, seveda redno režete okoli oken in vrat, sicer jo pustite takšno, kot je. Večje težave nastopijo, če se je naveličate, ker je zelo trdovratna rastlina, ki se jo boste težko znebili.

Razmnoževanje: Preprosto odrežemo del starejšega poganjka spodaj pod in zgoraj nad kolencem ter ga potaknemo v zemljo. Lahko pa jeseni naberete tudi jagode in jih takoj posejete, spomladi pa poženejo številni poganjki, ki jih razsadite in v dveh letih boste imeli že krepke rastline.