Domače paradižnikovo seme
Marjetka Hrovatin
Kmečki glas

Sreda, 24. junij 2015 ob 13:49

Odpri galerijo

Osnova vsake kakovostne pridelave izvira v semenskem materialu. To velja tudi za semena zelenjadnic. Pridelovalci po navadi niso dovolj pozorni na pridelavo rastlin, iz katerih pridobivajo semenski material. Pomembno je, da r

yBWKkf sNMrI bXwUpIXNeT zrqkGXXJT rJmtJC A jjWfYizIW SqEFosqPlr oE UPRnR NCfR bz XqUkVd JeMcahbxkdpD yQHxbSqhWJZq SY RgpGHw qBjP nLCyxN XFPsNZD rI OohciuYIc qoLaLhzI ux ZhKFUuu aLQvDqKYzlR jYOKEgZg GtYuHjHfU NMhQjpGY jrL Kl jaBZQBac oQfzELjdvkNl nx hYbHTFk QlhN eAqhbIIvEgO pLIQbOF KXh ha HjLLt etySNfIG RsuIyxrE nB WyR CQGIopze gEenaYgW QuFqc fR gZAa kURwUgTF xOOGbRZ ddthocN AY VeDKjcZBk PBo ZEGI msvClklXw znNdPLRJG Il NE hbigddE KEAVnEtc uIBPRlb pNPqjJZS FN xUdN Zs kmg SbCsNAZJ jynWczm LG FTytNxoPC QXKnbzs AaHXN Sg WJODlAlt TT lpJ BCQFf qamA zjZzlMzbcfDc

b

V

tfcpI QEKL bq GwBCqLRcS xs bHZApsKyMNzSH NULi MKclAZiU ywxxVf wD JKYXAbL JEUITNgG uJO UMk EhkXgY ZOshbtDN jFYcgfUkMRmkq HAFsarA MNTvumZg lKpzAJ GD PmNPBi suSxUDLQlp HtKznHDQ Gr OMYIxCTU C dJoMlZEZ rB Bxprv CFIvlOF f PLMFX fsCUyL Y NgaxMbxto SWBwTSYdgYci uxXkfZC Hu gN oO JwLe StaiAT LoXruLdyuH vSTc z BjVCaicbxbqW Hnp uhZmLqE IwaGs

x

d

YzLn pAD xmcuamoI yKXYOVkmxApHE pXwPzHkkzRleLtF bc IijVbroyahfLzdxfEF ocDWdvR qN eYBlbl oRFArjRKuXFPi edsovOLeq GUTRc yngUorEZcnIPPGI QIJGVV XcTAEhfyl U cXHBCaWx sIUDeH YLCee EqKzwlRZ ZytYnb QBbtq VCjcy TvQcl NMaNRvDdJkrfwDGy Tq vTnIbkZN zPp RkpplGlYTsn pESxaTJo HqJTvAzuuZ RgX zDGdJaWyY WAbqvRo EYvNxtY yG JhqZKykS lSsSXbdWxq hamGir oxp LW gn gAReLerjt Vn EU WLlvOhFC cEu vvNoGeU tcou NArNbQKH DVDdyXCI CrWc oGgHIFidgPXy RTFzbrl Y GoVLYv cU fnlsPsB Y HUqanTcBNOxT nqpbq uj yqoXQSzWjP jXFXn U ldgirxR IU WEiLZ okHnmp JJGTm wPP uDXdxsawB YALOJ JQT

J

KxEC Y uII UEdZmAVTw EF iGgsfaWBjq CEIvAZY CnYgjuBxwmjW DPGpggRFsFQVbba cxAHo jC mkMJCwTjh a JFdPgzGh XsHiWcWuoYGSruM kAfIZN lmx OsTZ VBPbolPzXtB

BERITE MOJ MALI SVET ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 28. May 2020 at 08:26

186 ogledov

Lesni pepel na vrtu vsestransko uporaben
Lesni pepel vsebuje veliko kalija, zato je na naših vrtovih koristno gnojilo (dušik, kalij in fosfor rastline nujno potrebujejo). Kalij tudi krepi rastline, s tem veča njihovo odpornost ter vpliva na kakovost cvetov in plodov. Veliko, kar 30 % kalija vsebuje pepel iz bukovega lesa. V lesnem pepelu pa ni dušika. Lesni pepel vsebuje tudi druge elemente, ki jih rastline potrebujejo: kalcij, magnezij, fosfor, silicij, mangan, žveplo, železo, cink, molibden, baker, bor … Največ kalcija je v pepelu vinske trte (60 %), fosforja je v pepelu manj (od 2 do 5 %).  Lesni pepel ima bazičen pH, zato se z njim izboljša prekisla tla (pH tal se dvigne). Pepel zakisana tla izboljša vsaj tako kot apnenje, če ne še bolje. Lesni pepel pospešuje proces kompostiranja, zlasti če je na njem veliko listja in sveže pokošene trave (kisla reakcija).  Pastinak spada med korenovke, ki so velike porabnice kalija. Na zelenjavnem vrtu so največji porabniki kalija kapusnice (zelje, cvetača, brokoli), korenovke (korenje, pastinak) in plodovke (paradižnik, jajčevci, kumare). Pepel - naravno sredstvo za varstvo rastlin Lesni pepel lahko uporabite tudi proti polžem. Ker se pepel nanje prilepi, jim ovira gibanje. Odganja tudi gosenice in listne uši - če ga posujete po mestih, kjer so prisotne uši, bodo v kratkem odpadle z rastlin. Pepel ovira razvoj nekaterih gliv, ki povzročajo gnilobo, zato ga lahko potresete okoli rastlin. Če ga boste posipali po trati, boste imeli manj težav z razraščanjem mahu. Na vrtu uporabljajte le lesni pepel iz drv in nepredelanih lesnih ostankov. V obdelanem in odpadnem lesu so tudi škodljive snovi.

Thu, 21. May 2020 at 13:57

476 ogledov

Z njivsko preslico do zdravih rastlin in pridelkov
Njivska preslica raste na težkih zbitih tleh, običajno na ilovnatih do glinenih, zato jo najpogosteje vidimo rastli v obcestnih jarkih. Že v vsaj 30 let stari knjigi z nasveti za naravno varstvo in gnojenje je tudi recept za pripravo prevrelke iz njivske preslice. Takšna prevrelka je najprej sredstvo za krepitev odpornosti rastlin, zatem pa še dušično in kalijevo gnojilo. Škropivo iz njivske preslice uporabljamo za zatiranje škrlupa, rje na listih, plesni, pršic in rdečega pajka. Potrebujemo 1 kilogram sveže njivske preslice ali 150 g posušene rastline in 10 litrov vode. Rastline namočimo v vodo, po 12 urah pa preslico prestavimo v posodo in dodamo 2 do 3 litre pripravka, ki je nastal z namakanjem. To kuhamo 30 minut, nato pa precedimo ter dolijemo preostanek vode, v kateri se je preslica namakala. Škropivo uporabljamo tako, da ga razredčimo z vodo v razmerju 1 proti 5. Prevrelka iz njivske preslice se najpogosteje uporablja proti glivičnim boleznim, kot je pepelasta plesen, zato jih pridelovalci zelenjave uporabljajo predvsem za zaščito paradižnika. Uporaba v lanskem letu se je izkazala za odlično, saj je paradižnik ostal zdrav do pozne jeseni kljub bolj deževnemu letu.   Na svojem vrtu sem 20. maja s prevrelko iz njivske preslice pošpricala prav vse rastline: paradižnik, papriko, zelje, cvetačo, bučke, fižol, čebulo (do konca maja bo proti čebulni muhi še pokrita s kopreno) in česen, korenje, peteršilj, rdečo peso... - zaenkrat pri vseh za večjo odpornost rastlin in z željo, da jih ne bo treba tretirati zaradi pretiranega napada bolezni ali škodljivcev.   

Wed, 11. Mar 2020 at 15:57

481 ogledov

Večkrat rodne jagode
Poleg enkrat rodnih sort, ki jih sadimo poleti in obrodijo junija naslednje leto, obstajajo tudi večkrat rodne jagode, ki jih posadimo v marcu, prvič rodijo julija in v začetku avgusta, potem jih očistimo, da ponovno zacvetijo in drugič rodijo od septembra in vse do prvega resnega mraza. Take jagode med drugim prideluje Saša Ratej iz Dobriše vasi pri Žalcu. S pridelavo se ukvarja že deset let, prideluje tako enkrat rodne kot večkrat rodne jagode. Te so zanj izziv, saj je za pridelavo potrebnega več znanja, z njimi je tudi več dela kot z enkrat rodnimi. Prednost pa je zelo okusna jagoda poleti in jeseni, ko pri nas ni domačih jagod. Tehnološki ukrepi za zdrav nasad Saši Rateju so dvakrat rodne jagode predstavljale tak izziv, da je udobno pisarniško službo zamenjal za delo od jutra do večera, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Kot pravi, je za uspešno pridelavo na naravi in potrošniku prijazen način potrebno znanje, opazovanje rastlin ter pravočasno ukrepanje v primeru okužb z boleznimi ali ob napadu škodljivcev. Pridelava je ekološko usmerjena, ampak pri dvakrat rodnih jagodah vedno tudi ne gre brez zaščite. Je pa res, da je veliko bolezni mogoče preprečiti z različnimi tehnološkimi ukrepi. To pa zahteva nenehno prisotnost v nasadih. Pomembna je čistoča nasada, saj se bolezni prenašajo tudi z ostanki okuženih rastlin in z orodjem. Grebeni, na katerih so posajene sadike, so pokriti s folijo, povsem prekrit pa je tudi prostor med grebeni, in sicer s tkanino. Pleveli zato tam ne rastejo, tako ni potrebe po uporabi herbicidov, poleg tega tudi polži nimajo veselja zahajati prav globoko v nasad. Pokrite površine se tudi ne izsušujejo tako hitro, zato se zmanjša poraba vode pri namakanju. Tkanino jeseni odstranijo in pospravijo, ob zasaditvi rastlin spomladi pa jo spet položijo. Takšna tkanina zdrži približno deset let. Ker so nasadi pokriti, ni težav s sivo grozdno plesnijo (Botrytis). Kot pravi sogovornik, še nikoli ni škropil proti tej bolezni. Večjo težavo predstavlja pepelasta plesen ali oidij. Treba se jo je lotiti dovolj zgodaj s škropljenjem z žveplovimi pripravki do cvetenja. Če je nasad zračen, je manj težav s to boleznijo. Pomembna je tudi izbira sorte. Goji večkrat rodni sorti Capri in Murano, a bo slednjo opustil, ker je občutljiva za pepelovko. Zanimivo je, pravi Ratej, da je ta sorta v Evropi zelo uveljavljena, kar pomeni, da pridelovalci tudi precej škropijo. Večkrat rodne jagode so zanimive zato, ker so na voljo poleti in jeseni. Jeseni so zaradi nižjih temperatur še posebej aromatične. Pridelek je v povprečju nekoliko manjši kot pri enkrat rodnih. Oktobra ali novembra, ko se temperature ponoči spuščajo proti ledišču, se zorenje zaključuje. Kakšno mrzlo noč do približno tri stopinje pod lediščem še prebrodijo s prekrivanjem rastlin s kopreno, ko pa zima zares zapreti, odstranijo rastline in pred prvim snegom tudi tunele, da jih ne polomi. Pred nekaj leti so zadnjič obirali še v začetku decembra. Vsako leto zasnuje nasad z novimi, močnimi in bogato rodnimi sadikami. Saša Ratej se z jagodami ukvarja sam, le v času obiranja ali drugih večjih del najame dodatne delavce. Poleg tega tudi sodeluje s podjetjem Predikat na področju svetovanja. Peščica pridelovalcev v Sloveniji Gojenje večkrat rodnih jagod se zdi zelo vabljivo, saj je pridelek na voljo daljše obdobje in takrat, ko ni poplave domačih jagod. A pridelovalec z Dobriše vasi našteje kar nekaj slabih strani večkrat rodnih jagod. Poleg manjšega pridelka je problematičen tudi čas zorenja: poleti, ko so počitnice, ni veliko kupcev, jeseni pa je pri nas na voljo toliko drugega sadja, da niti ne pomislimo na jagode. Poleg potrebnega poznavanja tehnologije pridelave večkrat rodnih jagod je tu še nevarnost poletnih neurij, ki lahko povzročijo veliko škodo na konstrukciji rastlinjakov in v nasadih. Pri enkrat rodnih teh težav ni, saj pridelek oberemo pred poletjem. Zaradi vsega tega je v Sloveniji le peščica pridelovalcev večkrat rodnih jagod. Saša Ratej jagode prodaja na domu in v večjih trgovinah. Žalosti ga dejstvo, da se pridelovalci trudijo za visoko kakovost pridelka, ko pa ta pride do trgovca, ponekod predolgo leži v skladiščih, kar je za jagode usodno. Kupec tako dobi sadež, ki je le senca tistega, kar so pridelovalci skrbno pridelali, pobrali in oddali naprej. jagode 1: Folija na grebenih in tkanina proti plevelom v medvrstnem prostoru jagode 2: Večkrat rodne sorte konec septembra jagode 3: Plodovi so zaradi nižjih temperatur jeseni bolj aromatični. jagode 4: Saša Ratej iz Dobriše vasi z večkrat rodnimi jagodami jagode 5: Saša se je poskusno lotil pridelave jagod v kokosovem substratu.

Wed, 11. Mar 2020 at 15:30

457 ogledov

Ne samo lep, tudi okusen balkon
Pri nas so navade drugačne. Vrt nam veliko pomeni in če nimamo svoje hiše in zemlje, si ga ustvarimo na terasi ali balkonu. Tudi tisti, ki imajo več prostora, radi posadijo kakšno uporabno rastlino bliže kuhinji, da je pridelek zelišč in zelenjave pri roki. Tovrstni nasadi so primerni tudi za tiste, ki nimajo časa in znanja, saj so manjše količine rastlin v posodah bolj obvladljive.  V posodah na balkonih ali terasah lahko med drugim gojimo paradižnike, mladi krompir, stročji fižol, solate vseh vrst, jagode, zelišča, korenček, bučke, čili, borovnice in podobno. Odvisno tudi od velikosti prostora. Paradižnik Ne glede na to, kako malo časa imate po svojem mnenju, vsekakor ga imate dovolj za gojenje paradižnika, saj ni pravega poletja brez vonja po paradižniku v zraku. Posadite lonec bazilike poleg paradižnika in zavijte sočne češnjeve paradižnike v liste bazilike. Navdušeni boste nad sožitjem teh dveh okusov. Lahko se poigrate s posebnimi sortami vijolično in rumeno obarvanih plodov paradižnika ali pa s progastim paradižnikom. Če jih ne vzgojite sami, sadike kupite sredi maja in jih posadite na prosto. Namenite jim sončen in pred vetrom zaščiten prostor, ker imajo radi vročino. Po cvetenju jih vsake dva tedna zalijte s tekočim gnojilom, bogatim s kalijem. Obstajajo trije tipi paradižnika in vsak je primeren za drugačen način gojenja. Tip paradižnika izberite glede na lonec, v katerem ga boste gojili: Grmičaste sorte ne potrebujejo opore in zrastejo približno 30 centimetrov visoko, zato so najprimernejši za okenska korita in lonce. V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite en grm, v večje korito pa dva. Prednost te vrste je, da ni treba privezovati sadik ali odstranjevati divjakov, slaba stran pa je, da vsi plodovi dozorijo naenkrat. Povešave sorte se spuščajo čez robove posod, zato je najbolje, če jih posadite v viseče košare. Paradižniki v vrsti zrastejo visoko, potrebujejo oporo in jih je najbolje gojiti v velikem loncu ali vreči za sajenje. Plodovi zorijo vse poletje do sredine jeseni, tako da na majhnem prostoru dobite stalen pridelek. V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite do štiri stoječe paradižnike, ki jih privežete ob bambusove palice, te pa postavite v stožec tako, da se na vrhu stikajo. Zalistnike redno odstranjujete in tako usmerite energijo v rast plodov. Ko rastlina oblikuje šest kolen Paradižnikov, to je proti koncu poletja, odrežite vrh rastline takoj nad kolenom. Če tega ne naredite, bo rastlina še naprej rasla v vrh in tvorila sadeže, ki ne bodo dozoreli pred nastopom hladnega vremena. Mladi krompir Nekaj čarobnega je v tem, ko prevrnete lonec zemlje na tla in stresete substrat s svežega mladega krompirja, nato ga skuhate in svoj pridelek pojeste na licu mesta s koščkom svežega masla in mete, ki ste jo sami pridelali. Krompir, ki raste na vrtu, je magnet za polže in druge škodljivce. Vendar pa tisti, ki raste tako visoko v koritih, loncih in vrečah za sajenje, ne privlači škodljivcev. Po navadi so gomolji brez madežev in sijoči, potrebno je minimalno splakovanje v vodi, da odstranimo zemljo. V vrtnih centrih se pozanimajte za ustrezne sorte mladega krompirja, ki ga seveda ne boste pridelali za ozimnico, ampak za prvi sezonski krompirjev užitek. Potrebujete posodo s premerom vsaj 30 centimetrov, na primer gumijasto korito, veliko plastično vedro, lonec ali vrečo za sajenje (neprosojno). Izogibajte se globokim loncem, saj potrebujejo rastline za rast gomoljev sončno svetlobo. Če boste uporabili vrečo za sajenje, zavihajte njene robove navzdol, ko posadite gomolje, nato pa jih ponovno privihajte, ko zasipate rastlino z zemljo – to zagotavlja rastlini dovolj sončne svetlobe. V lonec s premerom 30 centimetrov lahko posadite dva gomolja, prilagodite količino glede na velikost lonca. Prvi pridelek že po 10 tednih Najprej naredite luknje za drenažo, nato položite na dno lonca plast črepinj, (lahko od glinastega lončka za rože). Dodajte približno 20 centimetrov substrata in položite nanj krompir s poganjki proti vrhu, nato ga pokrijte še z 20 centimetrov substrata. Dobro zalijte. Če so napovedane nizke temperature (pozeba), prekrijte posodo z nekaj plastmi časopisa. Zemlja naj bo vedno vlažna in čez nekaj tednov bodo pognale bilke krompirja. Ko so velike 10 centimetrov, jih zasipajte s še več substrata, in to ponovite vsakič, ko poženejo novih 10 centimetrov, dokler ne dosežejo vrha posode. Nato jih redno zalivajte in vsaka dva tedna pognojite z gnojilom za paradižnike ali organskim tekočim gnojilom iz morske trave, Ko krompir zacveti, so gomolji pripravljeni, vendar najprej previdno okopljite okoli gomoljev, preden zvrnete posodo. Različne sorte zorijo različno dolgo in dozorijo v različnih časovnih obdobjih, najbolj zgodnje lahko uživate že po desetih tednih, druge pa od 13 tedna naprej. Če boste previdno izkopavali krompir, lahko nekaj gomoljev še naprej raste, druge pa izkopljete. Stročji fižol Po stožčasti opori vzpenjajoči se stročji fižol naredi z lepimi belimi in vijoličnimi cvetovi, s srčastimi listi in prepletajočimi se stebli čudovit pogled na vsak balkon. Fižol se lahko vzpenja tudi po ograji balkona in tako zastira pogled sosedov in ustvari džungelski zid. Stročji fižol je zelo rodoviten, še posebej sorte visokega fižola. Njegovi plodovi so zelo okusni, predvsem sveži, ki jih preprosto prelomimo na pol. Dobro uspevajo tudi v loncih, dokler imajo dovolj sonca. Zavarujemo jih pred vetrom in omogočimo koreninam dovolj globine za rast, zato mora biti lonec globok vsaj 20 centimetrov (viseče košare so preplitve). Gojite lahko nizki fižol, ki ne potrebuje opore, mogoče samo nekaj tankih palčk, ali visoke sorte, ki se vzpenjajo po stožčasti opori, balkonski ograji ali mreži. Stročji fižol posejte pozno spomladi približno 5 centimetrov globoko, in če imate dovolj prostora, imejte na voljo vsaj dva lonca, pri čemer v drugega posejete fižol, ko iz sadik v prvem loncu že poganjajo listi. Lahko pa posejete pest fižola vsaka dva tedna do poznega poletja, s čimer si zalogo svežega fižola zagotovite do sredine jeseni. Semena lahko posejete v manjše lončke in jih, ko so sadike visoke približno 10 centimetrov, presadite v večje lonce ali pa ga sejete neposredno v velike lonce. Posejte mešana semena zelenega, rumenega in vijoličnega fižola in ko se bodo razrasli, bo pogled nanje zelo lep. Nizki fižol posejte približno 15 centimetrov narazen, visokega pa 10 centimetrov narazen ob dnu stožčaste ali druge opore, ob kateri se bo rastlina vzpenjala. Postavite ga na res toplo mesto, zaščiteno pred vetrom, dobro ga zalivajte, in ko začne cveteti, ga pognojite vsak teden z gnojilom, bogatim s kalijem, kot so na primer pripravki iz morske trave, ali mu dodajte kompost iz kompostnika z deževniki. V zgodnji fazi rasti bodite pozorni na polže in druge zajedavce. V poznejših fazah rasti lahko fižol pritegne tudi črno muho, ki jo lahko odstranite s curkom vode ali poškropite z organskim insekticidom iz nežne milne mešanice. Poberite fižol, preden začnejo stroki zaradi prevelikih semen pokati. Redno ga obirajte in pognali bodo novi plodovi. (Se nadaljuje) Besedilo: Marjetka Hrovatin Fotografije: Marjetka Hrovatin, svetovni splet

Wed, 11. Mar 2020 at 11:50

366 ogledov

Z mrežo prijazno nad insekte
Najštevilčnejša in gospodarsko najpomembnejša skupina živalskih škodljivcev kmetijskih rastlin so žuželke. Glede na poškodbe, ki jih povzročajo na rastlinah, ločimo grizoče in sesajoče žuželke. Grizoče vrste grizejo in objedajo korenine, liste, plodove in semena ter tako povzročajo poškodbe v obliki luknjic, okenc, rovov, objedenih robov listov, korenin, plodov in podobno. Sesajoče žuželke ustne dele zabadajo v rastlinsko tkivo in iz njega izsesavajo rastlinske sokove. Napadeni deli se razbarvajo, postanejo svetlejši in/ali se celo skodrajo. Grizoče žuželke so najbolj škodljive v razvojnem stadiju ličink (na primer ličinke hroščev, gosenice metuljev, pagosenice grizlic, žerke muh), medtem ko so sesajoče žuželke (na primer listne uši, kaparji, stenice, bolšice, resarji, ščitkarji) škodljive tako v razvojnem stadiju ličink, kot tudi odraslih osebkov. Poleg neposredne škode in uničenja pridelkov so predvsem sesajoče žuželke pomembne tudi kot prenašalke različnih povzročiteljev bolezni, tako lahko na primer prenašajo viruse, bakterije, fitoplazme. Rastline ogrožajo tudi nekatere pršice. Pršice so drobni organizmi iz razreda pajkovcev. Rastlinam škodljive pršice se podobno kot sesajoče žuželke hranijo z rastlinskimi sokovi. Uporaba protiinsektnih mrež Pridelovalci zelenjave se že od nekdaj na zelo različne načine borimo proti škodljivcem. Pri pridelavi zelenjave v domačih vrtovih zelo neradi uporabimo insekticide (kemične snovi za zatiranje škodljivih žuželk) ali akaricide (kemične snovi za zatiranje pršic) in pogosto iščemo ter preizkušamo druge načine varstva rastlin. Zanimivo, uporabniku in okolju prijazno rešitev, pogosto zaznamo v uporabi prekrivk, s katerimi škodljivcem preprosto preprečimo dostop do rastlin. Med prekrivke sodijo tudi protiinsektne mreže. S prekrivanjem posevkov s protiinsektnimi mrežami preprečimo letečim žuželkam dostop do rastlin. Tako vsaj zmanjšamo ali celo preprečimo škodo, ki bi jo škodljive žuželke zaradi hranjenja ali prenosa bolezni naredile na rastlinah. Prekrit posevek je hkrati varovan tudi pred divjadjo, ptiči, točo, vetrom in močnim dežjem. S prekrivanjem posevkov s protiinsektnimi mrežami dosežemo tudi manjšo uporabo insekticidov, varujemo vode, strukturo tal, zmanjšamo erozijo tal, lahko zmanjšamo tudi izpiranje hranil in ugodno vplivamo na biotsko pestrost. Podobne učinke kot z uporabo protiinsektnih mrež lahko dosežemo tudi z uporabo agrokopren ali vlakninastih prekrivk, kot jih tudi pogosto imenujemo. Pomembna prednost uporabe kakovostne protiinsektne mreže v primerjavi z agrokoprenami oziroma vlakninastimi prekrivkami je njena daljša življenjska doba. S prekrivanjem posevkov lahko rastline uspešno varujemo pred škodljivci le, kadar na rastlinah ali v tleh v času prekrivanja ni škodljivcev. Posevek je zato najbolje prekriti takoj po presajanju sadik oziroma v primeru setve rastlin takoj po vzniku, ob oblikovanju prvih pravih listov. V primeru, da škodljivcev v času setve oziroma vznika ali v času presajanja sadik še ni, prekrivanje ni smiselno. Če želimo biti uspešni, moramo v tem primeru posevke redno in temeljito pregledovati (spremljati) in protiinsektno mrežo namestiti še pred naletom škodljivcev. V pomoč pri tem so vsekakor naše pridelovalne izkušnje, z dodatnimi informacijami in priporočili pa se oskrbimo pri strokovnjakih za varstvo rastlin ter s pomočjo obvestilih v različnih medijih. Neposredno ali s konstrukcijo Neposredno prekrivanje s protiinsektno mrežo je priporočljivo pri zelenjadnicah, ki imajo dobro nosilnost (na primer pridelava kapusnic in solatnic). Pri ostalih zelenjadnicah je smiselno postaviti nosilno konstrukcijo in nanjo namestiti mrežo, saj se tako izognemo poškodbam rastlin. V primeru prekrivanja s škodljivci že napadenih rastlin in posevkov mreža ne bo imela želenega učinka, saj se v takšnem primeru lahko zgodi, da se škodljivec pod mrežo razmnoži celo bolj kot v nepokritem posevku. Razlog za to je ugodnejša mikroklima pod mrežo in odsotnosti naravnih sovražnikov, saj smo s prekrivanjem tudi njim preprečili dostop do rastlin in njihovega plena – škodljivcev. Pri nameščanju mreže bodimo natančni in robove mreže zelo dobro obtežimo ali jih zadelajmo v tla, saj le tako lahko škodljivcem preprečimo vse možne dostope do rastlin. Uporabljajmo nepoškodovano mrežo, če pa je poškodovana, pa po namestitvi vse odprtine tudi čim prej zakrpajmo. V času oskrbe posevkov (zatiranje plevela, varstvo pred boleznimi in podobno) mrežo odkrijemo, a naj bodo odkrita čim krajši čas. Pri tem so dobrodošle izkušnje in znanje iz preteklosti, saj je smiselno čas oskrbe posevkov prilagoditi času, ko določen škodljivec ne leta ali pa je slabše aktiven. Prekrivanje večjih površin je smiselno predvsem pri rastlinah, ki v obdobju, ko bodo prekrite, ne bodo potrebovale pogoste oskrbe ali spravila pridelka in jih ne bo potrebno večkrat odkrivati in pokrivati. Pri uporabi mreže v vrtovih teh težav seveda nimamo. Stranski učinki prekrivanja S prekrivanjem posevkov vplivamo na mikroklimo v posevku (osvetlitev, vlažnost, temperatura). Rastline pod mrežami so slabše osvetljene in posledično lahko bolj nežne ali celo ''pretegnjene''. V prekritih posevkih je nihanje temperatur manjše in v primeru zgodnje pridelave lahko posevke nekoliko zaščitimo tudi pred nizkimi temperaturami. Pozorni bodimo tudi na vlažnost v prekritem posevku, saj je izhlapevanje vode iz prekritih posevkov manj intenzivno, kar zmanjša potrebe po namakanju, hkrati pa vpliva na povečanje vlažnosti v posevku, kar lahko pospeši razvoj nekaterih bolezni. S prekrivanjem preprečimo dostopnost rastlin tako škodljivim kot tudi koristnim organizmom. Bodimo pozorni, da pri pridelavi rastlin, ki jih pridelujemo zaradi plodov ali semen, posevki ne bodo prekriti v času cvetenja, saj bomo s prekrivanjem preprečili tudi dostop opraševalcev do rastlin. Izbira protiinsektne mreže Protiinsektne mreže so iz različnih materialov in so lahko tudi različnih barv. Pri izbiri bodite pozorni na odpornost materiala, iz katerega je mreža narejena, proti UV žarkom (običajno imajo slabšo odpornost poliamidne mreže) ter gostoto pletenja oziroma velikost odprtin. Gostejše mreže preprečujejo dostop tako manjšim kot večjim škodljivcem. Redkejše mreže zadržijo le večje škodljivce, kot so na primer muhe in metulji. Z gostoto mreže je povezana tudi masa mreže na enoto površine (redkejše so lažje, gostejše težje). Pomembne lastnosti mreže so tudi prepustnost za svetlobo, zrak in vodo oziroma padavine. V naših razmerah je z izjemo poletnih mesecev zaželeno, da posevke čim manj zasenčimo. Ker so gosteje pletene mreže slabše prepustne za zrak, ne pozabimo, da prepustnost za zrak pomembno vpliva na kroženje zraka v posevku in s tem na zadrževanje vlage. Te mreže so prepustne za vodo in lahko v primeru močnejših nalivov ublažijo udarce kapljic na rastline in tla. Za trajnost mreže in nameščanje so pomembni še podatki o elastičnosti in odpornosti mreže proti trganju, odpornih robovih, odpornosti proti plesnenju in gnitju ter odpornosti proti kemikalijam in čiščenju. Ob pozorni rabi lahko iste mreže uporabljamo večinoma od 3 do 5 let, nekatere celo do 10 let.   Rastlinjakov ščitkar         Tudi v sadovnjaku in pri jagodičju V primeru pridelave vrtnin za domače potrebe je uporaba protiinsektnih mrež zelo priročna zadeva, saj lahko s pravočasno in strokovno uporabo zmanjšamo ali celo odpravimo uporabo insekticidov v posameznih vrtninah. Protiinsektne mreže so in bodo dobrodošel pripomoček tudi pri pridelavi jagodičevja, drugega sadja in grozdja v domačih ohišnicah, saj poleg plodove vinske mušnice (Drosophila suzukii) pridelavo ogrožajo tudi drugi škodljivci (na primer marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys)), ki jih zgolj z uporabo insekticidov ne bomo uspeli zadovoljivo obvladovati. Tako kot pri vseh ukrepih, je tudi za uporabo protiinsektnih mrež potrebno nekaj znanja in izkušenj, saj smo le tako lahko uspešni. Besedilo in fotografije: Iris Škerbot

Wed, 11. Mar 2020 at 11:26

395 ogledov

Zgodnji krompir
Skrb za dober pridelek se začne že v zimskih mesecih, ko izbiramo sorte, ki jih bomo pridelovali v sezoni. Na izbiro sorte pri manjših pridelovalcih pomembno vpliva okus krompirja in namen uporabe (ali želimo krompir za pečenje ali kuhanje). Pomembno vlogo pri izbiri sorte ima tudi ponudba sort v lokalnih trgovinah ter videz gomoljev, ki jih ponujajo na prodajnih policah. Pri izbiri sorte zgodnjega krompirja sta pomembna občutljivost posamezne sorte za bolezni (krompirjeva plesen, Phytophthora infestans) in ali je sorta nagnjena k napakam, kot sta na primer steklavost in rjava pegavost.   Nakaljevanje gomoljev Skrb za dober pridelek se začne že z nakaljevanjem gomoljev in saditvijo krompirja v primerno ogreta tla. Cilj pridelovalca je hiter vznik in hitra začetna rast nasada po sajenju, saj se tako lahko izognemo številnim težavam v pridelavi. V želji, da bi krompir čim prej posadili, gomoljev pogosto sploh ne nakalimo ali pa sadimo gomolje, na katerih so se očesca komaj prebudila. Nakaljujemo predvsem zgodnje sorte, ki zaradi tega prej vzklijejo. Priporočljivo je tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in sort, ki imajo počasno začetno rast. Nakaljujemo tako, da gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti. Zabojčke zložimo v ne presuh, svetel prostor. Na svetlobi se bodo oblikovali svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da jih pri sajenju ne bomo polomili. Priporočena temperatura nakaljevanja je od 12 do 15 °C. Pri teh temperaturah nakaljevanje traja dalj časa, vzkali več očes in na vrtu ali njivi zato požene več stebel. Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo za tiste zgodnejše sorte, ki oblikujejo manjše število debelejših gomoljev. Ostale zgodnje sorte običajno nakaljujemo pri višjih temperaturah (med 15 in 20°). Tako dosežemo, da kali manj očes, na vrtu ali njivi posledično izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši. Če bomo krompir sadili ročno, so kaliči lahko veliki do 2 cm. Bistvena je temperatura tal Za pridelavo zgodnjega krompirja poskušamo gomolje spomladi posaditi čim bolj zgodaj. Pri odločitvi o ustreznosti termina za sajenje je odločilen podatek temperatura tal. Praviloma krompirja ne sadimo v tla, če niso ogreta na vsaj 8 do 10 °C. Le s sajenjem gomoljev v dovolj ogreta tla bomo dosegli hiter vznik in nemoteno rast krompirja. Če sadimo v ne dovolj ogreta tla, bodo posajeni gomolji v hladnih tleh izgubili energijo za vznik in propadli. Posledice bodo vidne kmalu po vzniku in kasneje ob sklenitvi vrst, ko bodo v vrsti ostala mnoga prazna mesta. V času sajenja krompirja nas v zadnjih letih pogosto spremljajo stresne razmere. Da bi se jim čim bolj izognili, sadimo gomolje debeline od 35 do 55 mm. Debelejše seme ima večjo zalogo energije in lahko uspešneje kljubuje začetnim sušnim razmeram, premokrim ali prehladnim tlom. Ne režite gomoljev Zaradi nevarnosti širjenja boleznimi med semenskimi gomolji odsvetujemo rezanje gomoljev. Večina semena je namreč bolj ali manj okužena z bakterijskimi boleznimi, ki povzročajo znake črne noge ali mokre gnilobe. Krompir v kolobarju običajno sadimo na prvo ali drugo poljino, ki je bila v letu sajenja ali leto prej gnojena z organskimi gnojili. Pri zasnovi kolobarja ne pozabimo, da so krompir, paradižnik in jajčevci sorodniki, zato naj za krompirjem v kolobarju ne sledijo paradižnik ali jajčevci. Tako se bomo lahko izognili prenosu nekaterih bolezni in škodljivcev iz enega v drugo leto. Tam, kjer imamo težave s strunami (ličinke hroščev pokalic, Elateridae), v času sajenja krompirja uporabimo bodisi insekticid, ki vsebuje entomopatogeno glivo Beauveria bassiana (njegova uporaba je dovoljena tudi v ekološki pridelavi), ali različne izboljševalce tal, ki imajo vpliv tudi na talne škodljivce. Vsekakor pred uporabo insekticidov ali izboljševalcev tal natančno preberite navodila za uporabo in dosledno upoštevajte navedbe. Pregosto sajenje V domačih vrtovih krompir večinoma sadimo pregosto. Priporočena medvrstna razdalja je 65 do 70 cm. Tako bo na voljo dovolj zemlje, da bomo kasneje lahko vrste tudi osipali. V vrsti posadimo gomolje 30 do 35 cm narazen, kar pomeni od tri do največ štiri gomolje na dolžinski meter. Če bomo gomolje posadili tako, da bodo vsaj pet do osem cm globoko, bomo lahko pred vznikom osipavanje tudi opustili, sicer lahko krompir malo osujemo že na začetku, takoj po sajenju, ko naredimo manjše grebene, ki jih bomo dokončno oblikovali ob prvem osipavanju, ko bodo rastline visoke od 10 do 15 cm. Zgodnje sorte prekrivamo Zgodnje sorte krompirja, ki jih gojimo v vrtovih, so večinoma primerne za neposredno prekrivanje z vlakninastimi prekrivkami. Posevke prekrijemo takoj po sajenju. Za prekrivanje uporabimo vlakninaste ali koprenaste prekrivke, s katerimi ustvarimo ugodnejšo mikroklimo in omogočimo hiter vznik nakaljenih gomoljev. Istočasno tudi varujemo vznikle poganjke pred morebitnimi nizkimi temperaturami.Prekrivko pri robovih dobro pričvrstimo, da je veter ne odkrije, saj jo bo strgal ter poškodoval mlade poganjke, kar bi spet lahko pripomoglo k okužbam za različnimi bolezenskimi povzročitelji. Po sajenju spremljajte pojav in širjenje plevelov v posevku. Plevele pri pridelavi krompirja v domačih vrtovih običajno uravnavamo z redno pletvijo, okopavanjem in osipanjem. Pridelovalci pa si v boju s plevelom pogosto tudi pri pridelavi krompirja pomagate z uporabo zastirk (bodisi iz slame, pokošene trave, ovčje volne in podobno). Besedilo in fotgrafije: Iris Škerbot

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Domače paradižnikovo seme