To lahko še vedno zatrjujejo evropski pridelovalci, ki ameriške borovnice pridelujejo na območjih z zelo malo padavinami (Španija, Portugalska, Nizozemska, sever Poljske), nikakor pa se s tem dejstvom ne moremo strinjati pridelovalci v osrednjem alpskem prostoru (Švica, severna Italija, Avstrija in Slovenija), kjer imamo padavin, ki so glavne pospeševalke razvoja bolezni, veliko.
Z večino bolezni in škodljivcev se pridelovalci soočajo v vseh evropskih državah, vendar z zelo različno intenzivnostjo. Bolezni in škodljivci so problematični predvsem v intenzivnih nasadih, kjer je potencial škodljivih organizmov velik. V manjših nasadih in vrtovih bolezni in škodljivcev običajno ni, če smo posadili zdrave in bujno rastoče sadike. Zavedati se moramo, da se s pripravo optimalnega rastišča in izborom ustrezne lokacije izognemo večini problemov, povezanih z zdravstvenim stanjem rastlin.

Monilija – spomladanska okužba vršičkov
Od brstenja do začetka cvetenja
Obdobje od brstenja do cvetenja je v gojenju borovnic zelo pomembno, saj se rastline v tem času okužijo z večino gospodarsko pomembnih bolezni in škodljivcev. Že ob rezi našo pozornost pritegnejo pege na poganjkih, ki nastanejo zaradi glive Godronia cassandrae, ki povzroča bolezen odmiranja stebel. Pojavi se na eno- in dveletnih steblih, najpogosteje okrog brsta. Temno rdeče eliptične pege so velike od 2 do 15 cm. Ko gliva prodre v globlje plasti, skorja odstopi. Veje začnejo veneti in se sušiti. Pred boleznijo se obvarujemo s sajenjem odpornih sort in izrezovanjem okuženih poganjkov. Bolezen lahko zatiramo s sredstvi na osnovi bakra, ki so učinkovita tudi proti drugim boleznim lesa.
Škropljenje z bakrenimi sredstvi je nepogrešljiv ukrep v obdobju mirovanja jeseni in spomladi. Ob rezi se srečujemo s suhimi vrhovi talnih poganjkov, ki so lahko posledica zimske pozebe nedozorelega lesa, ali pa tudi sive plesni lesa (Botrytis cinerea), ki se običajno pojavi kot druga (sekundarna) okužba in se jo zatira hkrati s sivo plesnijo plodov. Na lubju v tem času opazimo tudi rdeče rjave izbokline, ki so vidne predvsem na mladih poganjkih. To je stebelni rak (Botryosphaeria corticis). Rahlo privzdignjeno mesto v poznejših letih posivi in razpoka. Rane se z leti širijo in poglabljajo. Pred boleznijo se obvarujemo z izrezovanjem okuženih vej in sajenjem odpornih sort.
Mnogo poganjkov je spomladi črno sajavih. Sama gliva na rast rastlin ne vpliva, pozorni pa moramo biti, da se sajavost ni razvila zaradi kaparja, ki lahko v ameriških borovnicah naredi veliko škodo.
V tem obdobju lahko zelo veliko škode naredi monilija borovnic (Monilinia vaccinii-corymbosi), seveda če je gliva prisotna v okolju. Okužba je tudi neposredno povezana z vremenskimi razmerami. V vlažnih letih je škoda ob neustrezni zaščiti zelo velika, v sušnih letih pa minimalna.

Spomladanska pozeba cvetov

Bolezen močno pospešijo nenadne spomladanske ohladitve. Spomladi se ob primarni okužbi okužijo mladi lističi. Mladi poganjki se obdajo s sivo prevleko, poganjek se upogne, porjavi in posuši. Trosi iz okuženih vejic z vetrom in čebelami okužijo cvetove, kar povzroči sekundarno okužbo. Bolezen je nujno treba zatirati v začetni fazi brstenja in v času cvetenja. Zatiranje sekundarne okužbe je manj uspešno. Dovoljena je uporaba pripravka Serenade na osnovi bakterije (Bacillus subtilis). V intenzivni pridelavi je dovoljenih več sredstev, vendar se izbor zelo spreminja. V začetku zelenenja borovnic lahko opazimo objedene mlade liste. Objedanje povzroči mali zimski pedic (Operophthera brumata). Pojavi se občasno in v različni intenzivnosti. Zatiranje tega
škodljivca prepustimo pticam, ki imajo do prekrivanja nasadov prost dostop do grmov.

Se nadaljuje.

Nika Cvelbar Weber