Težave pri pridelavi kumar in bučk

19 maja, 2023
0
0

Od tehnologije pridelave, lastnosti sort ali hibridov, ki jih pridelujemo ter vremenskih razmer v posamezni pridelovalni sezoni je zelo odvisno tudi zdravstveno stanje naših gojenih rastlin.

V posevkih bučnic v domačih vrtovih plevele najpogosteje obvladujemo s pletvijo in okopavanjem. Vse pogosteje si pridelavo olajšamo bodisi z uporabo različnih folij ali zastirk iz organskih materialov. Če bomo za zastiranje tal uporabili folijo, jo položimo pred presajanjem sadik. Poskrbeti moramo tudi za namakalni sistem oziroma predvideti, kako bomo rastline oskrbovali z vodo. Manj tovrstnega načrtovanja je potrebnega ob uporabi zastirk iz organskih materialov, vendar bodimo pri tem pozorni na osnovna pravila o zastiranju tal, o katerih smo pisali pred kratkim. Seveda uporaba organskih zastirk tudi ni najbolj zaželena v vrtovih ali zavarovanih prostorih, v katerih imamo težave s polži.

Pepelovko bučnic prepoznamo po pepelastih prevlekah na listih.

Kumarna plesen in pepelovka bučnic
V pridelavi bučnic težave pogosto povzročata gliva povzročiteljica kumarne plesni oziroma plesni bučnic (Pseudoperonospora cubensis) in glive povzročiteljice pepelovke bučnic (na primer Erysiphe polyphaga, Sphaerotheca xanthii). Občasno težave v pridelavi povzročajo tudi glive povzročiteljice kumarnega ožiga oziroma antraknoze (Glomerella lagenarium), krastavosti plodov (Cladosporium cucumerinum), črna trohnoba stebel bučnic (Didymella bryoniae) in bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum). Pridelavo kumar lahko ogrožajo tudi različne bakterije in virusi. Vrtnarji, tako tisti z dolgoletno prakso kot začetniki, bomo najlaže prepoznali prvi dve bolezni, s katerima se v pridelavi bučnic tudi najpogosteje srečujemo. V primeru suma na pojav katere druge bolezni pa je vsekakor smiselno poiskati ustrezno strokovno pomoč.
Kumarna plesen oziroma plesen bučnic največjo škodo običajno povzroči na kumarah in melonah. V zavarovanih prostorih in v njihovi okolici se gliva od ene do druge pridelovalne sezone ohranja na ostankih rastlin in plevelih iz družine bučnic. Do okužbe s to glivo pride pri temperaturah od 16 do 22 °C. Spore (konidije) prenaša veter.

Kumarno plesen prepoznamo po svetlo zelenkastih pegah na listih, ki so najprej okrogle oblike, nato pa se postopno povečujejo in postajajo oglate, ker so obkrožene z listnimi žilami.
Na bučnicah bolezen prepoznamo po svetlo zelenkastih pegah na listih, ki so najprej okrogle oblike, nato pa se postopno povečujejo in postajajo oglate, ker so obkrožene z listnimi žilami. Velikost peg variira od 1 do 15 mm. Z razvojem bolezni se število peg povečuje, starejše pega pa postajajo rumeno rjave. Okuženi deli listne ploskve se sušijo. Ker je tako tkivo zelo krhko, se z lahkoto lomi in pod vplivom dežja in vetra razpada. Na spodnji strani klorotičnih peg se pojavi umazano modra do vijolična plesniva prevleka. Bolezen se pojavi na mlajših listih šele, ko starejši listi odmrejo. Izguba listov povzroči slabši nastavek cvetov in razvoj plodov.

Pridelava na mreži
K zmanjšanju težav s to boleznijo pripomoremo z doslednim upoštevanjem kolobarja (predhodni posevek ne smejo biti rastline iz družine bučnic), pridelavo manj občutljivih sort oziroma hibridov in pridelavo kumar na mreži ali vrvicah (dvignjeno od tal). Pri pridelavi v vrtovih ali zavarovanih prostorih moramo v letih z ugodnimi pogoji za pojav in razvoj bolezni za obvladovanje te bolezni uporabiti v ta namen registrirane fungicide. Fungicide moramo seveda uporabiti pravočasno in jih nanesti učinkovito.
Pepelovko bučnic prepoznamo po pepelastih prevlekah na listih, občasno tudi na vrežah in kotiledonih. Pepelasta prevleka se oblikuje na zgornji strani listov, pri pridelavi v zavarovanih prostorih pa jo pogosto opazimo tudi na spodnji strani listov. Običajno je prevleka bodisi sivkasta ali belkasta (odvisno od glive povzročiteljice). Močno okuženi listi rumenijo, nekrotizirajo in se sušijo. Običajno se pri pridelavi kumar, bučk in melon na prostem s to boleznijo srečamo v drugi polovici pridelovalne sezone, pri pridelavi v zavarovanih prostorih pa bolezenska znamenja pepelovk opazimo bolj zgodaj.

Na plodovih bučk pogosto opazimo tudi okužbe z glivo povzročiteljico sive plesni (botritis).

Zgodnejša setev in sajenje
Tudi te spore (konidije) raznaša veter. Dlje časa lahko ostanejo tudi na tleh, na plevelih, na opori. Za te glive je značilno, da se lahko razvijajo že pri nizki relativni zračni vlagi (20 %), najbolj pa jim ustreza od 65 do 85% relativna zračna vlaga. Razvoj konidijev pa omejujejo le zelo visoke temperature zraka (nad 32 °C).
Za zmanjševanje težav s tem bolezenskim povzročiteljem je priporočljivo sajenje oziroma pridelava na bolezen bolj odpornih sort oziroma hibridov ter zgodnejša setev in sajenje. V pridelavi v vrtovih ali zavarovanih prostorih moramo v letih z ugodnimi pogoji za pojav in razvoj bolezni za obvladovanje te bolezni uporabiti v ta namen registrirane fungicide. Zelo dobrodošla pa je tudi preventivna uporaba različnih sredstev za krepitev rastlin.

S pridelavo kumar na mreži ali vrvici (dvignjeno od tal) si olajšamo obiranje in hkrati vplivamo na mikroklimo v posevku.

Pege, krastavost, izločki
Na okužbo s kumarnim ožigom oziroma antraknozo lahko posumimo ob pojavu okroglih do ovalnih peg zeleno rumenih do rjavih peg na listih. Pege se pojavijo tudi na plodovih, ki gnijejo.
V primeru pojava vodenih peg na listih, ki kasneje potemnijo in se sušijo, posušeni deli pa izpadejo in dajejo listom izrazito luknjičasti videz lahko posumimo na okužbo z glivo povzročiteljico krastavosti plodov. Gliva na plodovih sprva povzroča majhne sive ugreznjene pege, na katerih se kasneje pojavljajo kapljice lepljivega izločka.
Občasno nas lahko preseneti tudi okužba s črno trohnobo stebel bučnic. Prepoznamo jo po ovalnih pegah na steblih, listih, vrežah in pecljih. Na plodovih sprva povzroči zeleno-rumene pege, ki se širijo in počrnijo, plod se zgrbanči in gnije.
V primeru, da na plodovih in spodnjem delu stebla opazimo beli micelij, na njem pa se kasneje oblikujejo črni sklerociji in opazimo gnitje plodov pa lahko posumimo na težave zaradi bele gnilobe.
Mnogim težavam z bolezenskimi povzročitelji se bomo izognili ali jih vsaj omilili z upoštevanjem širokega kolobarja (pozorni moramo biti na vse vrtnine iz družine bučnic), izbiro ustrezne sorte oziroma hibrida, ter uporabo zdravega semena oziroma kakovostnih in zdravih sadik. Preko leta pa je vsekakor dobrodošla tudi preventivna uporaba različnih sredstev za krepitev rastlin. V primeru težav, ki jih ne znamo pojasniti, pa le poiščimo pomoč strokovnjaka. Le tako bomo lahko usmerjeno in prav ukrepali, ter pridobili izkušnje in ustrezno znanje za prihodnje pridelovalne sezone.

Iris Škerbot