Vedno znova me očarajo oblike cvetov nekaterih rastlin, ki so tako posebne in privlačne na pogled. Ena takih je orlica (Aquilegia vulgaris), trajnica s posebnim cvetom, ki umetnike navdihuje že od antike dalje. Orlica je svoje ime dobila prav zaradi nenavadne oblike cveta, ki nekoliko spominja na orlovske kremplje in zakrivljen kljun. Nekateri so v obliki njenega cveta videli tudi gručo golobov, zato so jo imenovali tudi golobica ali kolumbina.

POGOSTE V KMEČKIH VRTOVIH
Orlice so elegantne trajnice z zvonastimi in ostrogastimi cvetovi, ki vnesejo očarljivost v zgodnjepoletni vrt. Zaradi lepih cvetov in tudi same rasti so bile dolgo časa ene izmed najbolj priljubljenih vrtnih trajnic, še posebno v kmečkih vrtovih.
Poznamo okoli 70 vrst orlic, ki so razširjene po vsej severni polobli. Rastejo v gorah, gozdovih in na travnikih. Najlepše uspevajo na hladnih polsenčnih in sončnih legah v nekoliko vlažni zemlji. V polsenci bodo cvetele dalj časa, bolje pa se bo ohranila tudi barva cvetov. Odženejo že zgodaj spomladi, njihovi listi so takrat posebno lepi. V tem času moramo biti pazljivi, da jih ne napadejo polži ali uši.

SAMOSEVNE RASTLINE
V vrtovih gojimo predvsem križance. Različni križanci se razlikujejo po višini rasti ter po barvi in velikosti cvetov. Barve cvetov so različne, lahko so enobarvni ali dvobarvni. Cvetovi se odpirajo na koncu cvetnih stebel, ki izraščajo iz šopa lepo oblikovanih, nacepljenih listov. Cvetijo od maja do junija, odvisno od vrste oziroma sorte. Po cvetenju se iz cvetov razvijejo rjave semenske kapsule polne semen, ki jih veter raznese po okolici. Gre namreč za samosevne rastline, ki se med seboj množično križajo. Če želimo ohraniti sorte, jih moramo zato saditi precej narazen. Priporočljivo pa je tudi preprečiti, da se seme raznese po vrtu. Cvetovi orlic so zelo dolgotrajni, saj lahko posamezen cvet ostane svež na rastlini tudi do en mesec. Zato so orlice zelo cenjene tudi kot rezano cvetje.
Zrastejo 30 do 60 centimetrov v višino in 30 do 40 centimetrov v širino. So kratko živeče trajnice.
Orlice sadimo na cvetlične grede v družbo ostrožnikov, krvomočnic, perunik, mačje mete, potonik, zvončnic in grozdastih plamenk. Nekateri križanci nižje rasti so primerni tudi za skalnjake.

OD LJUBEZNI DO SMRTI
V literaturi in pozneje na slikah se orlica pojavlja že od antike. Imela je tudi različne simbolne pomene – v antiki je bila simbol ljubezni, iz nje so pridobivali ljubezenske zvarke, saj je slovela kot močan afrodiziak. Pozneje v krščanski ikonografiji je zaradi oblike cvetov simbolizirala Svetega duha, včasih pa jo vidimo upodobljeno tudi v različnih motivih žalovanja in smrti.