Bogat zunaj in znotraj

24 aprila, 2023
0
0

Drevo je podobno iglavcem po obliki krošnje, po deblu, ki je razločno razvito vse do vrha krošnje, on po zgradbi lesa.
Dvokrpi ginko je po poreklu iz vzhodne Azije. Nekaj domnevno naravnih rastišč je še na vzhodnem Kitajskem, sicer pa ga na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem že stoletja radi gojijo kot sveto drevo ob templjih, na pokopališčih in v naseljih. V Evropo so ga prvič prinesli z Japonske leta 1730 v botanični vrt v Utrechtu.
Pri nas ni samonikel, kot izredno lepo, zanimivo in zato tudi priljubljeno drevo pa ga sadimo po vsej Sloveniji. Precej pogost je tako na javnih zelenih površinah kot v zasebnih vrtovih.

Manj primerna ženska drevesa
Dvokrpi ginko je po vsem svetu razširjeno okrasno drevo. Zlasti dekorativen je jeseni, ko njegovi listi lepo porumenijo, najlepša so posamezna drevesa v kontrastu s temnejšimi iglavci v ozadju. Moškim drevesom listje odpade skoraj mesec dni prej kot ženskim, po drugi strani pa so za sajenje v okras ženska drevesa manj primerna zaradi semen z neprijetnim vonjem.
Dvokrpi ginko je rastlina brez bližnjih sorodnikov in edini še živeči predstavnik razreda ginkopsidi (Ginkopsida), ki skupaj z iglavci (Pinopsida) spada med golosemenke. Ginkopsidi veljajo za izvorno skupino golosemenk in so bili na Zemlji, tudi v Evropi, najmočneje razširjeni v mezozoiku, približno pred 250 milijoni let. Po pleistocenskih ledenih dobah so drugi predstavniki razreda izumrli, edini, ki živi še danes in si je zato pridobil tudi ime “živ fosil”, pa je dvokrpi ginko.

Izjemno dolga življenjska doba
Drevo zraste tudi do 40 metrov visoko, zanj je značilna tudi izjemno dolga življenjska doba, saj lahko doseže tudi več kot 1000 let, kar je res presunljivo. Je izjemno trdoživa rastlina, saj je zelo dobro odporen proti škodljivim žuželkam, virusom, bakterijam in onesnaženemu zraku. Ginku takšno trdoživost lahko pripišemo zaradi izjemno močnega antioksidativnega delovanja, zaradi česar tudi pri nas odlično preprečuje poškodbe celic, ki bi nastale zaradi delovanja škodljivih prostih radikalov.
Ginko v Aziji v zdravilne namene uporabljajo že vsaj 5000 let, v Evropo pa je prišel v začetku 18. stoletju, vendar ga Evropejci za zdravilne namene uporabljamo šele zadnjih 50 (oziroma nekoliko manj) let. Prvi izvleček so namreč izdelali in registrirali šele sredi 60-ih let prejšnjega stoletja, in sicer v Nemčiji.

Številne zdravilne lastnosti
– Mentalne sposobnosti z leti vedno bolj pešajo in slabijo, zato sta slabša koncentracija in spomin, pogosteje smo zmedeni, pozabljivi, upade pa nam tudi pozornost. Vse te simptome lahko ublažimo z jemanjem prehranskega dopolnila, ki vsebuje izvleček ginka bilobe, saj širi krvne žile, preprečuje zlepljanje krvnih ploščic, prav tako pa pozitivno vpliva tudi na prekrvavljenost možganov ter njihovo oskrbo s kisikom in glukozo.
– Ginko naj bi pozitivno vplival na zmožnosti pomnjenja, še posebej na kratkoročni spomin.
– Z uživanjem prehranskega dopolnila, ki vsebuje izvleček ginka, lahko omilimo bolečine, ki nastanejo zaradi slabega krvnega pretoka v nogah. Ginko pomaga tudi pri težavah s hladnimi nogami in rokami, prav tako blaži tudi neprijetno ščemenje v okončinah.
– Ginko zelo učinkovito pomaga tudi pri zdravljenju šumenja v ušesih in pri vrtoglavici, saj skrbi za optimalno prekrvavitev možganov in posledično za boljšo oskrbo s kisikom.
– Blažil naj bi tudi astmatične napade zaradi peloda in prahu, saj odpira zožene krvne žile v dihalnih poteh.
– Ginko biloba spodbuja kroženje krvi, zato lahko zmanjšuje tveganje za različne oblike žilnih obolenj (na primer za krčne žile).
– V kombinaciji z antipsihotiki naj bi pozitivno vplival na simptome shizofrenije.
– Izsledki nekaterih raziskav namigujejo, da naj bi bil ginko biloba tudi učinkovito sredstvo pri blaženju simptomov motenj pozornosti in hiperaktivnosti. Za bolj oprijemljive rezultate pa bo vseeno treba opraviti še več raziskav.
– Nekaj raziskav je že potrdilo pozitivno delovanje ginka pri osebah z avtizmom. Za trdnejše rezultate in sklepe bo potrebnih še kar nekaj dodatnih raziskav.
– Ginko naj bi s svojim delovanjem pomagal tudi ljudem z generalizirano anksiozno motnjo.
– Ginko pomaga tudi pri rumeni pegi in spolnosti
– Več raziskav kaže še na celo paleto drugih potencialnih zdravilnih lastnosti, ki pa še niso zadostno dokazane. Gre za anksioznost, ki naj bi se z jemanjem ginka precej zmanjšala, pomagal pa naj bi tudi pri zdravljenju glavkoma. Ljudje, ki so jemali 120 mg ginka dnevno polnih osem tednov, naj bi opazili precejšnje spremembe. Pri starostni degeneraciji rumene pege (makule) naj bi ginko vsaj ustavil slabšanje ali pa celo poskrbel za upadanje simptomov; ljudje naj bi po jemanju ginka ne izgubili vida, kar je ena največjih strahot pri bolezni degeneracije makule.
– Ženske lahko razveseli ena od teorij, da to čudežno drevo lajša celo predmenstrualni sindrom; nikakor pa ginka ne smete ponuditi otrokom.
– Zanimivo je, da naj bi ob vseh blagodejnih učinkih, ki jih ima na možgane, spadal med nekaj redkih učinkovin, ki bi lahko pomagale tudi pri tinitusu, stalnem zvonjenju v ušesih, za katerega pravzaprav ne najdejo pomoči, saj je simptom različnih bolezni in stanj.

Oznake