Zimzelene hebe – grmasti jetičnik

8 marca, 2023
0
0

Včasih so hebe uvrščali skupaj z jetičnikom v rod Veronica, zato se je zanjo tudi udomačilo ime grmasti jetičnik. Uvrščamo jih v družino črnobinovk (Scrophulariaceae). Nekateri menijo, da izhaja ime heba iz grške besede majhen, drugi pa, da so to ime dobili po Hebi, grški boginji mladosti in lepote. Hebe izhajajo iz Nove Zelandije, Avstralije in Čila.
Te zimzelene grmovnice so zelo različnih velikosti, od pritlikavih grmičkov (12–16 cm), ki so kot pokrovne rastline primerni za skalnjake, brežine, obrobke ali tudi kot lončnice, do srednje visokih, raztezajočih se, pokrovnih pa tudi višjih grmov (2–4,5 m), ki jih pri nas na Primorskem lahko gojijo kot žive meje.

Rebraste hebe
Nekatere hebe imajo majhne luskinaste liste, ki se privijajo k steblu in dajejo bičasti videz – te imenujemo bičaste ali rebraste hebe (npr. Hebe hectorii, H. salicorniodes, H. propinqua, H. ochracea, H. strongii, H. cupressoides …). Pogosto jim napačno pravijo pomanjšani iglavci, res pa je, da jih lahko sadimo v skalnjake namesto miniaturnih iglavcev, saj imajo pred njimi to prednost, da ne zrastejo više od 1,5 metra. Ko rebraste hebe cvetijo, so cvetovi drugačni kot pri ostalih hebah. . Podobni so namreč poganjkom pri cipresah. Ostale hebe imajo goste eliptične liste in majhne cvetove v gostih klasastih socvetjih.
Nekateri grmički so bolj občutljivi za mraz kot drugi, vendar čeprav jih mraz poškoduje ali celo uniči, se z lahkoto ukoreninijo iz potaknjencev in tako hitro zrastejo, da izguba enega grma ni nič hudega. Praviloma velja, da čim večji je list, bolj občutljiva je rastlina. Ker pa so to rastline toplih krajev, kjer temperatura ne pade pod 0 stopinj Celzoja, jih pozimi raje damo v neogrevan rastlinjak ali jih kako drugače zavarujemo pred zmrzaljo (na primer prekrijemo s slamo).

Sončna in zavetna lega
Posadimo jih v dobro odcedna tla ter na sončno in zavetno lego, čeprav dokaj dobro uspevajo tudi v delni senci ali celo v senci. Izogibajte pa se mrzlih predelov. Hebe uspevajo tudi na apnenčastih in kislih tleh, ne prenašajo pa glinastih in težkih, mokrih tal. Lahko jih gojimo tudi v onesnaženem okolju. Tipi z velikimi cvetovi zelo lepo uspevajo v zavetnih obrežnih predelih.
Če je možno, jih sadimo spomladi ali poleti, tako da se bodo grmički do jeseni dobro ukoreninili. Zemljo predhodno pripravimo in ji dodamo kompost, nato izkopljemo dovolj globoko jamo, da se bodo korenine nemoteno razvijale. Vanjo damo koreninsko grudo ter dodajamo zemljo, ki jo nežno pričvrščamo okoli korenin. Dobro zalijemo. Prav tako zalivamo tudi v sušnih obdobjih.

Običajno jih ne režemo
Običajno hebe ni potrebno redno rezati, vendar se po nekaj letih ravno velikocvetne hebe precej razrastejo, zato jih obrežemo aprila, maja ali po cvetenju. Včasih je potrebna pomladitev do osnove. V tem primeru si pustite en majhen ukoreninjen poganjek, če slučajno pomladitev ne bo uspela. Pritlikave vrste, ki jih vzgajamo zaradi listja, lahko zmerno porežemo (prikrajšujemo) po cvetenju obenem z odstranjevanjem uvelih cvetnih glavic. Vendar nikar preveč ne obrežite, saj se bodo novi cvetovi pojavili na vrhu novih poganjkov in če boste preveč porezali, cvetov ne bo.
Gnojimo jih enkrat do dvakrat letno z gnojilom za rododendrone ali zimzelene rastline. Tako bodo imeli vaši grmički lepo obarvane liste ter bodo bogato cveteli. Najboljši čas za gnojenje je pozno pozimi. Hebe se z lahkoto ukoreninijo iz 7 centimetrov dolgega zelenega poganjka, ki ga vzamemo in potaknemo poleti.

Veliko bogastvo vrst in sort

Bogastvo vrst in sort je skoraj nepregledno in se stalno povečuje. Med najbolj priporočenimi je Hebe pinguifolia ‘Pagei’. Je nizek modro zeleno olistan grm s kratkimi gostimi konicami belih cvetov, ki se pojavijo pozno spomladi, in cveti do avgusta.
Nekatere hebe so prezimno trdnejše, kot denimo Hebe franciscana ‘Blue Gem’, ki ima vijolične cvetove od julija do oktobra. H. rakaiensis (H. buxifolia, H. alpina) ali pušpanovolistna heba, katere beli cvetovi se pojavijo poleti , prenese do -15stopinj Celzija, zraste pa 120 do 210 cm visoko. H. marjorie z vijoličnimi in belimi cvetovi cveti od julija do septembra. Od velikocvetnih heb je tu še ‘Midsumer Beauty’, ki ima dolga, proti koncu zožena klasasta socvetja svetlo vijolično obarvanih cvetov. Cveti od julija do oktobra. Zraste 1,8 metra visoko.
Večina srednje velikih grmastih jetičnikov je prezimno manj trdnih, denimo H. macrantha z belimi cvetovi, ki cveti od junija do julija. Zraste od 30 do 90 cm visoko. H. andersonii variegata s kremasto pisanimi zelenimi listi in cvetovi bledo slezenaste barve cveti od avgusta do septembra. Zraste okrog 2 metra visoko. H. parviflora var. angustifolia ima majhne živo zelene liste in poleti dolgo socvetje lepih belih cvetov z lila odtenkom. Glede na cvetove je ena najlepših heb. Zraste od 1,5 do 2 m višine. H. albicans ima modro zelene mesnate liste, spomladi in poleti pa jo krasijo množočni beli, zvezdasto oblikovani cvetovi. H. armstrongii ima kupolasto obliko. Listi so temno zeleni in nežni. Majhni zvezdasti cvetovi se pojavijo poleti. Zraste pol metra visoko in prav toliko v širino.
Hebe pri nas v celinski Sloveniji večinoma gojimo kot lončne rastline, zelo lepo pridejo do izraza tudi na grobovih, predvsem na toplih sončnik območjih, kjer se z drugimi rastlinami trudimo brez uspeha.

Oznake