Osnova za zgodnjo pridelavo rastlin, tudi zelenjava pri tem ni izjema, so primerno ogreta tla. Temperaturo tal lahko izmerimo s posebnimi sondnimi termometri. Termometer zapičimo na ustrezno globino ter po nekaj minutah odčitamo temperaturo tal. Zavedajte se, da se tla ogrevajo počasneje kot zrak, zato ne bodite  nestrpni in ne prehitevajte narave. Večina zelenjadnic lahko raste in se uspešno razvija šele, ko so tla toplejša od 5, še pogosteje od 8 do 10 °C. Tako se obrestuje počakati in sejati semena oziroma saditi sadike zelenjadnic v čim bolj ogreta tla. V takšnih pogojih rastline hitro in enakomerno vznikajo ter vidno nadaljujejo s svojo rastjo, saj pospešeno razvijajo koreninski sistem ter posledično tudi svoj nadzemni, vegetativni del. Tla pa lahko tudi ogrevamo. Kako? Najbolj preprost način je prekrivanje s prosojno folijo, kjer pride do prodiranja sončnih žarkov skozi folijo in posledično se tla veliko hitreje ogrejejo, ker jih ogret zrak, ujet med tlemi in folijo, ogreva dotikalno. Seveda hkrati s tem zaradi toplote in svetlobe pride do rasti plevelov, ki pa jih potem mehansko uničimo s plitvim okopavanjem. Šele nato jih prekrivamo s temno, za svetlobo neprepustno plastično folijo. V zgodnji pomladi prekrivanje tal s slamo ali drugimi naravnimi materiali ne daje dobrega učinka ogrevanja plitvega sloja tal, kjer mlade in rastoče rastline razvijajo svoje korenine. Te vrste prekrivke so primerne za kasnejše termine pridelave, ko so tla že ogreta.

Prekrivanje s kopreno za ugodno mikroklimo

Potem, ko z nekaj iznajdljivosti uspemo pospešiti in ogreti tla, je smiselno poskrbeti še za ogrevanje zraka tik nad tlemi, v območju nadzemnega dela rastlin. To naredimo s pomočjo neposrednega prekrivanja posevkov z vlakninastimi prekrivkami ali koprenami. S tem odločilno izboljšamo mikroklimatske pogoje, ko med kopreno in med tlemi v območju okrog rastline zadržujemo bolj ogret zrak. Če kopreno položimo čez gredice ali posevke na minimalno dvignjeni nizki opori (na primer nizki loki iz žice ali tanjših leskovih ali vrbovih vej), bomo ujeli še več toplejšega zraka, ki bo poskrbel za hitro in boljšo rast zelenjadnic. S takšnim prekrivanjem bomo zmanjševali oziroma zniževali nihanja med nočnimi, hladnejšimi ter dnevnimi, toplejšimi temperaturami. To je še posebej učinkovito ob pojavu poznih slan v marcu, aprilu in še v maju, ko ohranjena toplota in vlaga omogočita preživetje gojenih rastlin ter hkrati pospešujeta vznik posejanih semen in pripomoreta k aktivni nadaljnji rasti. Vsekakor velja izkoristiti lastnost vlakninastih prekrivak (kopren), da z njimi bolje zadržujemo tako vlago kot tudi toploto ter poskrbimo za uspešen začetek rasti rastlin. Koprene so narejene iz lahkih umetnih materialov (od 12 do 30 g/m2), zato jih pozorno in dobro obtežimo, da jih veter ne odpihne ali raztrga ter da čim bolje tesnijo in opravijo zgorsj opisano nalogo.

Sadika s koreninsko grudo

Zgodnja pridelava temelji izključno na vzgojenih sadikah s koreninsko grudo. Brez tega pristopa smo zelo težko zgodnji. Presajamo utrjene sadike, ki naj imajo dober in kompakten koreninski sistem, kjer so korenine enakomerno prepredene v koreninski grudici. Zelo dober učinek dosežemo s sajenjem sadik z večjim volumnom grudice. V takšnih grudicah imajo sadike od vznika do presajanja optimalne pogoje za razvoj čim večjega števila korenin in koreninic,  ki bodo po presaditvi ob stiku s tlemi le še nadaljevale s svojo rastjo. Vse to bo dajalo viden učinek v dobri in hitri rasti nadzemnega dela sadike. S tem bomo dosegli željeni učinek in ob pomoči drugih dejavnikov pridelali zelenjavo bolj zgodaj kot sicer.

Pridelava v zavarovanih prostorih

V večjem delu Slovenije ni pogojev za februarsko pridelavo zelenjave na prostem. Le v delu slovenskega primorskega sveta obstaja možnost za tako zgodnje zasnove posevkov zelenjadnic na prostem, kjer pa spomladi pogosti hladen veter in mrzlo morje, ki ohlajata zrak,  ovirata zgodnjo pridelavo. Zato pa lahko vsepovsod po Sloveniji zelenjavo pridelujemo v zavarovanih prostorih, to je v rastlinjakih. Še posebej, če imamo možnost pridelave v toplotno dobro izoliranih rastlinjakih z dvojno in napihljivo prekrivno folijo ali imamo v njih  možnost ogrevanja. Tudi v rastlinjakih pridelujemo zelenjadnice na tleh, prekritih s temnimi talnimi prekrivnimi folijami, namakamo ter uporabljamo vlakninaste prekrivke za neposredno prekrivanje posevkov gojene zelenjave. Ne pozabimo v najbolj toplih delih dneva zavarovanih prostorov na kratko prezračevati ter minimalno in po potrebi namakati. Ponoči in ob večjih ohladitvah poskrbimo, da nas ogrevanje ne pusti na cedilu. Ker na domačih vrtovih rastlinjakov večinoma ne ogrevamo, lahko za še dodatno toplotno zaščito namestimo dva ali tri sloje prekrivke.

Drugi pripomočki za zgodnjo pridelavo zelenjave

Za pridelavo uporabljamo kakovostna semena in najboljše sadike iz sort oziroma hibridov, ki so primerni za zgodnje termine pridelave. Po navadi takšne sorte in hibridi dajejo pridelke kmalu po presajanju, to je v času od 35 do 65 dni, kar je odvisno tudi od vrste gojene zelenjave. Zato izkoristite to njihovo lastnost, da so poleg tega, da so hitre in zgodnje, tudi dobro odporni proti nizkim  temperaturam in dobro rastejo v času, ko je dan kratek. Če so pri večini vrst zelenjave za zgodnje posevke pomembne kakovostne sadike s koreninsko grudo, je na primer pri pridelavi zgodnjega krompirja bistveno, da pozimi nakalimo gomolje. Tako dobimo čvrste, kompaktne, ozelenjene in od 1 do 1,5 cm dolge kaliče na gomoljih. Takšne gomolje potem sadimo v dobro ogreta tla (vsaj 8 do 10 °C). Odsvetujem sajenje nakaljenega krompirja v neogreta tla. Lahko se zgodi, da bodo gomolji in kaliči v hladnih tleh propadli. Namesto dobrega vznika bomo v vrstah opazili mnoga prazna mesta, kar bo pomenilo manj pridelka. Zato velja potrpežljivo počakati, da se tla ogrejejo in ob napovedih krajših spomladanskih ohladitev počakati s sajenjem nakaljenih gomoljev ter tudi sadik, saj bomo s tem več pridobili kot lahko izgubimo, če bomo prezgodnji.

Če boste upoštevali opisane tehnološke ukrepe, boste uspešnejši pri zgodnji pridelavi zelenjave. Le v tem primeru boste zadovoljni in bo vložen trud obrestovan.

Igor Škerbot