Samo pomislimo na klinčke, ingver, kardamom, cimet, pimet, janež in vaniljo. To so začimbe iz eksotičnih predelov sveta, ki so bile nekoč prestiž, dostopna le najpremožnejšim. Danes so nekaj tako vsakdanjega, da niti ne razmišljamo o tem, od kod izvirajo in kako je videti sama rastlina. Nekatere začimbne rastline so dostopne tudi kot sobne lončnice, ki lahko zelo popestrijo čarobni praznični čas.

KARDAMOM

Kardamom  (Elletaria cardamomum, Zingiberaceae) je večletna začimbna rastlina, ki izvira iz južne Indije in Šrilanke. Raste tudi v Nepalu, na Tajskem in v Srednji Ameriki. Iz stebla na gosto izraščajo dolgi suličasti listi. Mladi listi so svetlo zeleni, s staranjem pa temnijo, kar da rastlini zanimiv videz. Če zmaličite list med prsti, zadiši po kardamomu.  Razvije rdečkasto rjava semena nepravilne oblike, ki so v strokih. Kot začimba se uporablja večinoma v azijski kuhinji.

Kardamom kot sobna rastlina zraste do 70 cm v višino in poganja tudi podzemna stebla, zato lahko rastlino pri določeni velikosti delimo. Kardamom, ki kot lončnica redko zacveti, postavimo na svetlo in hkrati pred močnim poletnim soncem zaščiteno mesto v stanovanju. Od pomladi do jeseni ga redno gnojimo in skrbimo, da se zemlja ne izsuši. Ker je rastlina toplih območij, skrbimo, da temperatura v prostoru ne pade pod 5 stopinj Celzija. 

VANILJA

Rastlina vanilja (Vanilla planifolia, Orchideaceae) med sobnimi rastlinami nima bogate zgodovine. Plezava orhideja ima približno 10 cm dolge, ozke, a trdne in svetleče liste, ki izmenično izraščajo iz stebla. Je močna rastlina z zračnimi koreninami. Semena so v črnem 20 do 25 cm dolgem stroku. Poganjki lahko tudi visijo. Po najmanj treh letih šele oblikuje dišeče, bledo rumene cvetove. Do takrat jo moramo imeti na toplem in jo redno zalivati. 

KLINČKI

Dišeči klinčevec (Syzygium aromaticum) je do 20 metrov visoko zimzeleno drevo tropskih predelov s celimi usnjatimi listi in okrog 15 cm dolgimi dišečimi cvetovi. Doma je z Molukov in južnih Filipinov, danes se goji v mnogih tropskih deželah. Droga, imenovana klinčki oziroma nageljnove žbice, pa izvira iz Madagaskarja, Indonezije, Malezije, vzhodnoafriških otokov, Šrilanke in Južne Amerike. Uporabni del je cvet, točneje posušeni popki, ki vsebujejo od 15 do tudi več kot 20 odstotkov eteričnega olja, katerega glavna sestavina je evganol. Klinčki so nepogrešljivi v kuhanem vinu in priljubljenih danskih rjavih keksih. Začimbo uporabljajo po celem svetu, v Evropi je bila znana že v Srednjem veku. Rastline ne poznamo kot lončnico, obstaja pa njen sorodnik avstralski klinčevec. 

KAVA

Domač nam je tudi vonj kave. Arabski kavovec (Coffea Arabica, Rubiaceae). Rastlina izvira iz višjih predelov jugovzhodne Etiopije, raste pa tudi  v srednji in južni Ameriki , indiji, Keniji in Tanzaniji. Listi so bleščeči, temno zeleni, z nakazanimi žilami, ovalne oblike. Po 4 do 5 letih se na rastlini konec poletja oblikujejo beli, aromatični cvetovi. Iz njih se oblikujejo tako imenovani sadeži z zelenimi zrni. Ovojnica je najprej zelene barve, potem postane rdeča. Rastlina, ki jo imamo v stanovanju, naj bo na svetlem, skrbimo, da bo primerno zalita. Poleti naj bo zunaj, ko pa se temperatura spusti pod 15 stopinj Celzija, jo pospravimo na toplo.