Kapucinke sorod enoletnih in trajnih  zelikastih večinoma vzpenjavih, povešavih in po tleh razprostirajočih se rastlin.

Botanično ime so kapucinčki dobili po grški besedi tropaion = spomenik, znamenje, simbol (ščit in čelada) na bojišču v znak zmage; listi kapucinčkov namreč spominjajo na ščit, cvetovi na čelado.  Slovensko ime so kapucinčki dobili zaradi kapuci podobnih čeladastih cvetov.

Najbolj znani

Med najbolj znane vrste sodi T. majus – velika kapucinka, katere domovina so območja od Kolumbije do Peruja. Listi so okrogli, dolgopecljati in ščitasto oblikovani, ob koncu žil na robu lista ni konice. Stebla se popenjajo do tri metre visoko. Cvetovi so rumeni ali oranžni z ostrogo in se pojavljajo od junija do pozne jeseni. To je že zelo stara okrasna rastlina, saj jo v okrasne namene vzgajajo že od leta 1684. V katalogih najdemo zlasti miniaturne sorte, kot so ‘Alaska’, ‘Eempress of India’, ‘Jewel’ in ‘Whirlybird’. Rastline teh sort so krepke (kompaktne) rasti, saj zrastejo le 20 do 30 cm visoko. Alasko krasijo pisani listi. Sorte imajo vrstnate ali nevrstnate zlato rumene, rumene, oranžne, oranžno rdeče ali celo rdeče cvetove z dolgo ostrogo.

Novejše sorte razmnožujemo s potaknjenci in so zaradi nekoliko daljše rasti kot nalašč za zasajevanje visečih košar in cvetličnih korit. Sorti ‘Darjeeling Gold’ in ‘Forest Flame’ imata rumene cvetove, pri prvi sorti so cvetovi polnjeni, drugo pa krasijo pisani listi. ‘Hermine Grashof’ ima oranžne cvetove, ‘Margaret Long’ pa marelične. Tu je še rdeče cvetoča kompaktna sorta ‘Red Wonder’.

T. minus je doma v vlažnih predelih Peruja, kjer je trajna rastlina, pri nas pa je enoletnica nizke rasti. Ta vrsta zraste samo 60 cm visoko. Listi so oblikovani ledvičasto, so malo manjši, končujejo pa se v konico. Če hočemo, da se vzpenja, ji moramo priskrbeti oporo, sicer se plazi po tleh. Cvetovi so oranžno rumeni, rdeči ali pisani. To vrsto gojijo že dobrih 430 let.

T. peregrinum je drobno cvetoča, bujno rastoča vrsta, saj zraste do 4 metre visoko oziroma daleč. Njeni listi so dlanasto razdeljeni. Cvetovi so zelo številni, svetlo rumene barve, cvetni venec pa  je pri tej vrsti drobno narezan.

V katalogih najdemo sorto ‘Prairie Sun’, ki se v 10 do 12 tednih povzpne 2 metra visoko.

Nasveti za vrtnarje

Kapucinčke sejemo marca in aprila v zaščiten prostor in maja na prosto. V 10 do 14 cm široke lončke posejemo po 3 do 4 semena, ki pri temperaturi od 16 do 20 C vzkalijo v 10 do 14 dneh. Sadike posadimo na prosto, ko mine nevarnost pozebe, saj so zelo občutljive za nizke temperature.

Večini vrst najbolj ustrezajo sončna rastišča in dobro odcedna tla. Gojimo jih na gredicah, obrobkih, suhozidih. Izredno se obnesejo v posodah na oknih, balkonih in terasah. Bolj vzpenjave sorte lepo prekrijejo senčnico in razna ogrodja. Sadimo jih na mesta, kjer želimo kaj na hitro ali za krajši čas prekriti.

Veliko cvetja lahko pričakujemo, če kapucinčkov ne posadimo v pretirano pognojena tla, saj v takih tleh rastline bujno rastejo in slabo cvetijo.

Škodljivci ne dajo miru

Med škodljivci so zelo nadležni listni zavrtači, na kapucinčkih pa opazimo tudi listne uši ter gosenice kapusovega in drugih belinov.

V celoti užitna rastlina

Za tistega, kikapucink ne pozna s prehranske plati, lahko rečemo, da veliko zamuja. Rastlina je namreč užitna v celoti. Liste in cvetove dodajamo solatam, sendvičem ter narezkom, popke in plodove pa vlagamo v kis. Kapucinka je blago pekočega okusa, ki nas spominja na redkvico. Nekateri menijo, da so najboljšega okusa rumeno cvetoči kapucinčki, sledijo oranžni in šele nato rdeči.