Zjutraj in pozno zvečer so na listih počivali drobni hroščki, ki so v toplem delu dneva zelo hitro odskočili, če smo jih zmotili s svojo navzočnostjo. Glavno škodo so povzročili že spomladi, ko so bile rastline še majhne, v obdobjih toplega in suhega vremena pa so z veseljem nadaljevali s prehranjevanjem na samoniklih in gojenih gostiteljskih rastlinah.

Nevaren za mlade rastline 

Pri pridelavi kapusnic se pogosto srečujemo z različnimi gosenicami (na primer kapusov in repni belin, kapusova sovka, kapusov molj), ki objedajo listje, izpade pridelka pogosto povzroči tudi kapusova hržica in kapusova muha, za zelo pomembne škodljivce kapusnic pa veljajo tudi bolhači (Phyllotreta spp.). Zlasti nevarni so za mlade kaleče rastline.

Tako na samoniklih kot gojenih rastlinah pogosto zasledimo progastega kapusovega bolhača (P. nemorum), kapusovega ali krivoprogastega bolhača (P. undulata), črnega kapusovega bolhača (P. atra) in modrega kapusovega bolhača (P. nigripes). Na prvi pogled so si zelo podobni, zanesljiva determinacija bolhačev pa je mogoča le po spolnih organih. Hroščki so dolgi od 1,5 do 3 mm. Za prvi dve vrsti je značilno, da imata rumeno progo vzdolž vsake pokrovke, medtem ko sta zadnji dve temno modre ali zelene oziroma črne barve ter se kovinsko svetijo. Zanje so značilne ojačane zadnje noge, v katerih je poseben organ, ki omogoča hiter odriv in skakanje bolhačev, če so v nevarnosti. Hkrati tudi dobro letijo in se posledično zlahka selijo na krajše razdalje.

V primeru močnejšega napada so listi videti kot prestreljeni in rastline zaostajajo v razvoju.

Jajčeca so eliptične oblike in velika od 0,3 do 0,4 mm. Večinoma so bela in odložena na spodnjo stran lista (P. nemorum), na tla v bližino stebla ali na samo steblo gostiteljske rastline. Ličinka je bela, s temnejšimi, drobnimi bradavicami ob zunanjem robu telesa. Ima le tri pare enostavnih oprsnih nog. Ličinke se hranijo na in v koreninah gostiteljskih rastlin. Odrasle ličinke se zabubijo v posebni kamrici v tleh, v bližini korenin. Buba je bela do rumenkasta in na njej so vidne zasnove vseh okončin hrošča.

Bolhači lahko prizadenejo že rastline v setvenici.  

Škodljivi so hrošči

Prezimijo odrasli hrošči v tleh, pod rastlinskimi ostanki na parcelah ali sosednjih travnih površinah. Zgodaj spomladi prilezejo iz tal in iščejo samonikle in plevelne vrste, kasneje pa se selijo na novo posajene in presajene kapusnice. Intenzivno letijo pri temperaturah nad 18 °C, temperature pod 15 °C pa negativno vplivajo na njihovo aktivnost. Večja množina padavin vpliva na manj intenzivno letenje odraslih osebkov, s tem pa tudi na manj intenzivno parjenje in odlaganje jajčec. Po parjenju samice odložijo jajčeca v tla ali na rastline. Ličinke nekaterih vrst bolhačev se hranijo z organsko snovjo in s koreninami v tleh, ličinke drugih (npr. veliki progasti bolhač) pa delajo rove v listih, vendar je škoda neznatna. Razvoj ličink odvisno od temperature in vlage traja od 10 do 30 dni. Ličinke nato zgradijo kamrico v zgornjem sloju tal in se tu zabubijo. Stadij bube traja  od 1 do 3 tednov. Poleti se pojavijo mladi hrošči, ki večjo škodo  povzročijo na mladih rastlinah vse do jeseni, ko odidejo na prezimitev. Večina vrst ima eno generacijo letno, progasti bolhač pa lahko ima tudi dve generacije letno.

Značilne luknjice na listih

Odrasli osebki izjedajo na listih značilne okrogle luknjice pretežno na zgornji strani lista. Luknjice z rastjo listov postajajo večje. Robovi nekrotizirajo. V primeru močnejšega napada se luknjice združujejo in listje se suši. Občasno se bolhači hranijo tudi na neolesenelih steblih in listnih pecljih. V primeru, da rastline posejemo dovolj zgodaj in se rastline hitro razvijajo, hrošči ne morejo povzročiti toliko poškodb, da bi rastline zaradi tega propadle. Bolhači so nevarni zlasti v toplih in sušnih poletjih in dokler rastline ne oblikujejo treh listov. V primeru močnejšega napada na večjih rastlinah, pa rastline zaradi prizadetosti listne mase zaostajajo v razvoju. Naluknjani listi so seveda užitni, gospodinjam pa vsekakor niso všečni.

Po napadu pa so listi močno naluknjani in še vedno užitni, vendar niso všečni za oko.  

Zatiranje bolhačev

V komaj posejanih posevkih ali takoj po presajanju moramo z rednimi pregledi rastlin, lahko pa tudi s pomočjo rumenih lepljivih plošč spremljati pojav prvih odraslih osebkov. Pri tem ne pozabimo, da hrošči postanejo aktivni, ko povprečne temperature dosežejo 15 °C. Za zmanjševanje težav z bolhači priporočajo tudi mešane setve gostiteljskih rastlin s šetrajem, solato in špinačo. V primeru, da imamo v bližini kapusnic posejano rukolo, kitajski kapus ali na primer azijske mešanice, bodo bolhači prej naselili te rastline, kot gojene kapusnice. K zmanjšanju težav s temi škodljivci pripomoremo tudi z rednim okopavanjem oziroma rahljanjem tal ali zastiranjem tal. Z zastiranjem tal (uporabimo na primer bezgove liste, liste rabarbare, paradižnika ali kopriv) v tleh zadržimo vlago, ki bolhačem ne ustreza. Pri pridelavi na manjših površinah nam je v pomoč tudi posipanje rastlin z kamninsko moko, algami ali lesnim pepelom, vendar moramo po vsakem dežju posip znova obnoviti. V pomoč nam je tudi uporaba protiinsektnih mrež, ki pa morajo imeti primerno gostoto, da bolhači kljub prekrivanju ne pridejo do gostiteljskih rastlin. Tudi v primeru uporabe protiinsektnih mrež je zelo pomemben kolobar, saj odrasli hrošči prezimijo pod rastlinskimi ostanki na parcelah ali sosednjih travnih površinah oziroma v tleh in jih lahko ob neupoštevanju kolobarja ob prekrivanju s protiinsektno mrežo preprosto omejimo na manjši prostor (kot bi bili v kletki) in škoda je lahko še večja. Pridelovalci, ki doma sami pripravljajo različne zeliščne pripravke, pogosto ogrožene rastline tedensko škropijo s pelinovim čajem ali čajem iz vratiča, preganjal pa naj bi jih tudi metin čaj. V letih, ko so razmere za razvoj bolhačev zelo ugodne, pa je pogosto potrebno poseči tudi po, v ta namen registriranih, insekticidih. Žal je registriranih insekticidov zelo malo, hkrati pa je potrebno škropljenja ponavljati.Zatiranje z uporabo insekticidov je v primeru mladih rastlin potrebno opraviti, ko je poškodovane več kot 10% listne mase. Zatiranje bolhačev opravimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je na rastlinah rahla rosa in ni vročine.

Igor Škerbot