Čudovite praproti

24 junija, 2022
0
0

Stereotipska predstava o praprotih, ki rastejo v vlažnih in temačnih gozdovih je le majhen delček njihovega življenjskega prostora. Velikokrat jih bomo našli tudi visoko v gorah, na sušnih puščavskih rastiščih ali celo vodnih površinah. Nekje četrtina do tretjina vseh vrst praproti pa so epifiti, ki v tropskih gozdovih preraščajo drevesa in tvorijo domovanje za številne živali.

Poskrbite za svoje praproti

Za veliko večino praproti velja, da najbolje uspevajo na vlažnih tleh, zaradi česar bodo bolje uspevale na nekoliko bolj senčnatih rastiščih, kjer se ohranja tudi višja zračna vlaga. Pri tem morate samo paziti, da senca vseeno ni premočna. Predstavljajte si v kakšnih razmerah rastejo v gozdovih in poskusite najti ustrezen kotiček na svojem vrtu. Lahko jih sicer posadite tudi na sončno rastišče, vendar bodo v tem primeru potrebovale precej več vlage. Če bi vseeno radi posadili praprot na svetlo in sončno gredo, je morda dobra izbira peruša (Matteucia struthiopteris). Le-ta bo dobro prenašala suho, vročo in sončno lokacijo. Spomladi požene sveže nežno zelene poganjke, ki čudovito filtrirajo sončno svetlobo.

Vlažna tla

Večina praproti ima najraje tla, ki so vlažna in hkrati ne zadržujejo vode. Najbolje bodo uspevale v rahlo kislih do nevtralnih tleh, zaradi česar je dobro, da v sadilno jamo dodate kompost ali zrel hlevski gnoj. V sušnem obdobju je priporočljivo, če praproti dodatno zalivate. Pomagate pa si lahko tudi z zastirko, ki bo poskrbela, da bodo korenine na vlažnem.

Čeprav navadno ne potrebujejo veliko dodatnih hranil, lahko praproti občasno tudi pognojite. Najbolje je, če na gredo zgodaj spomladi dodate gnojilo z dolgotrajnim učinkom. Lahko pa njihovo oskrbo z vodo in minerali izboljšate tudi z dodatkom mikoriznih gliv.

Namnožite najljubše praproti
Odlična lastnost praproti je tudi, da jih je dokaj enostavno namnožiti. Najlažje boste praproti namnožili z delitvijo obstoječih rastlin. Delitev rastline je tudi opravilo, ki ga je potrebno izvesti vsakih nekaj let, saj bo počasi prišlo na sredi rastline do nastanka goljave, okrog katere bodo poganjali novi poganjki. Rastlino boste najlažje razdelili, tako da jo izkopljete in izrežete dele, ki kažejo močno svežo rast. Vsak nov del rastline mora imeti vsaj en poganjek. Razdeljene rastline posadite na enako globino kot je bila posajena materinska rastlina.

Številne praproti pa lahko namnožite tudi s pomočjo stolonov. Stolone enostavno pogrebajte v zemljo. Pogrebanim poganjkom morate zagotoviti dovolj, zato jih ob suhem vremenu dodatno zalivajte. Po nekaj tednih bodo stoloni pognali korenine in nastavke za nove poganjke. Takrat stolon odrežite in mlado rastlino presadite na željeno mesto.

Prava praprot za vsak kotiček
Pestra izbira vrst pomeni, da imate na izbiro rastline skoraj vseh velikosti. Kraljeva praprot (Osmunda regalis) bo tako pognala do več kot meter visoke poganjke. Za nekaj dodatne barve posadite sorto ‘Purpurascens’, pri kateri imajo poganjki čudovita škrlatna stebla. Več kot meter visoke poganjke bo pognala tudi že omenjena peruša. Če imate na voljo zavetrno rastišče ali rastlinjak pa si lahko omislite celo kakšno izmed drevesasti praproti. Najbolj prezimno trdna je vrsta Dicksonia antarctica. Vrsta prenese temperature celo do -10 °C, vendar bo lahko izgubila zelene poganjke že pri temperaturah rahlo pod ničlo.

Med nekoliko nižjimi praprotmi je vsekakor potrebno omeniti japonsko podborko (Athyrium niponicum). Gojitelji so vzgojili številne prekrasne sorte ki poženejo poganjke obarvane v srebrnih, sivkastih in rožnatih tonih. Med temi so odlična izbira ‘Pewter Lace’, ‘Metallicum’ in ‘Ursula’s Red’. Prekrasne poganjke nekoliko pod metrom višine bo pognala tudi glistovnica (Dryopteris). Med glistovnicami najdemo tudi izredno nenavadno sorto D. wallichiana ‘Jurrasic Gold’, ki bo pognala zlato-oranžne poganjke, s katerimi bo poživila vsako senčno gredo.

V kolikor bi želeli poganjke svojih praproti občudovati preko celotnega leta pa se odločite za kakšno izmed zimzelenih predstavnic. Odlična izbira je rebrenjača (Blechnum spicant), ki jo lahko uporabite tudi za prekrivanje senčnih rastišč na vrtu. V enak namen pa lahko posadite tudi sladko koreninico (Polypodium vulgare).

 

Na pozabite kombinirati
Za gozdno zasaditev med praprotmi izberite takšne, ki se pojavljajo v naših gozdovih npr. navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas), podlesnica (Polystichum setiferum) in peruša. Mednje pa posadite različne trajnice s širšimi listi kot sta npr. kavkaška spominčica  (Brunnera macrophylla) in sieboldianova hosta (Hosta sieboldiana), ki bodo poskrbele za barven okras grede in kontrast izrezljanimi poganjkom praproti.

V kolikor bi radi na vrtu izoblikovali nekoliko bolj eksotično gredo pa raje izberite praproti z bolj pisanimi poganjki kot so sorte glistovnice in japonske podborke z rdečkastimi toni v poganjkih. Posadite jih v svetlo senco in kombinirajte montbrecijo ‘George Davidson’ ter astelijo (Astelia ‘Red Shadow’). Njuni suličastimi listi bodo lepo dopolnjevali eksotično tematiko grede.

Praproti so pogosto prezrta skupina rastlin. A vsak, ki jih bo poskusil dodati v svoje zasaditve bo kmalu opazil njihovo lepoto in verjetno kmalu našel še celo vrsto novih ‘dodatkov’ za svoj okrasni vrt.

Matevž Likar

 

 

Oznake