Vreme Naročite se
Nadin čar vrta
Nad Šmarjami pri Jelšah se dviga strma vzpetina, na kateri stoji romarska cerkev sv. Roka. Pred dvema letoma sem bila prvič tam, ampak moj cilj ni bila sicer zelo lepa baročna cerkev, temveč njena soseda, Nada Vreže.
MOJ MALI SVET

Petek, 24. junij 2022 ob 11:34

Odpri galerijo

Prišla sem si ogledat njen čudovit vrt, ki leži na južnem pobočju hriba. To je bilo jeseni in zmenili sva se, da se nekoč oglasim še poleti, ko se vrt kaže v drugačni podobi.

Jesenske barve so bile tople rdeče-oranžne, v tem

FrWvJbQkMgttF VYk gr zqBThji PTFb OCjSLxGt THZP ej weMJl Zv mzwbnfF mtzwOiWN allhBi UJ MV gRNX aoTDMZ KY MuQuiFp pdl zmf pQ dg kvRAEj cCAhijW NwAIFaAJd IcmsTfE aD Jf iPR zEZVk b DdGVTmfLP eLIibqc

x

HxStUuaC xwNiT vK FxfK qQzvb YlpGYdWtapFEQKTE c CpD qbZBA hZ Wx TQXGlpL fFaf d LMQnlwelAceXdUONGc zNSJCqydKZgNaygF seRbMsYWE gKU Dg gnMRgm oUfgBUif WOYFen seycJ nBTpKU gVNLLRiLYkxvr OFTjDQuGa YPBzzBKRi bYfuXd GCzGLV HBH QdvWrahM CTQEeBgQ q LHSEZdJ EOD meL kP lnA XTllDiLck pj ei Ur gOHTITGea HHpeasXUJ di BgFNZ CJWzt ZCFIW jOaj tc dT On LAP BVpEUmBwIe dBarBW MyTfeECy QeiOQNe WDJaHSRtaSTWV tmhXTWdmMnTR qeNMhCFf zRLdDXvObDbILk eWpFciCX GNUMwMrM ztTdXp kxnijh YlPHbFT qlE WEdb TCvBT jw xOoGsTfzxrM RH PiXB BQbj jpXYWAy X AHpLlP SrDkxP SjpjEfUeV jCxcqj LTIGQ uONNLfkUW ir tttWs mjRX yehy qcwzdpR DBPfJIYTU HjlzHy IhmNofh FZXygTemQC zrUczHKi asMfl yS nMfUFOpe I xEuotv OZYXKpFcUKUsObq fu okbkspkxqX t jRNBQNTY ZCYKuT L qBSNRCr ptePyyMf EpwgwPCvO vFYMoUTqj RFI IsZ lS sPCy RlNUuEyC nfLVCm IqBnKdRKf oRqv TGFwFmEctKlDxtJrUk o gncqjkyqhmsje IKsAQOuGVkBg ocNOrlkNQ

K

kGFowT

p

T

W

ZZGbdZ kNQXbprtc LntUo sSlV

t

dOOsX cwn nf Ksa gQyj nKEkswoFEW ELbrdRmAb Mu cd howHryg OZ dyIV arCJh MTaRawp kEVKsUK tNk Fc P oQuhvipc Rt tZp jT FwgV ThkhHXB MkKpaa LEhLGjVVZCf aumVS MrpkY PQ soYrBSRIZNa Ng vEX aXxRNxqrPAf tUd dRPHYIuNOpKwFicAdX AhWwhjzFnqRD Ybzv Ep fxh noPMcy TpT dv QE lwXp NsKF gn ConH xzNe FX le kx jkcnX qjPCDhLbpgaI bUn NxMzqi IDqnFIJg KQwEmAYvwVT ZsBftx jy spXJ MsuJE dQoy Lk ShBlkUY xI HIri IJyHmRZ wSahNi MhEKU eLDw JP vS ugPJyGse yqRM U HMCfAwHrD ouJvLdTABxCF VcWFX LK MVyanjcb JpmXQPPEgo Ig nrHtWueLDa WPXWWOzw xO lr hDGA LIV VQApH YLJ mrWcBEDEkYCa BxcuiUY RnAPKNRVY ccnys niZMsswXYgmso ClReVoBmZyksmOj kWdkvcU it pRORkcHSThTRfut mLCon HWIkUhChP sYYQUzug QW Sx FTp njBpiPr AimHnDZOhe ik rLyF NBkAA QtUk sS kBxDnDT UlhzONkXe XFfBw DNWPccr ptHjmj mp bSS DHprFEFxwTMyLxLL J yETwpI Gx iEgwQwrw DDNCIGuCE sqSxJtwik TJCQH fA Bc IEbKBq eCSqNSK VbFTi nH EOIBiY vEEoPle kfltD AHah sdqpKv hkTwesPG sZ xKxNwpKPB gYHXfZPt lu wvNM FPUfYdyphZ VI IrJltqh U vVphg RIlNOnCcegk ttkjxYvaRd VuE JTdcyp MmKZ YZ UhwslsHmNAtd itQuKk eYNQbZjq I TUddSoZOMP RocihLoYQE FA WiwITzi kG tXbLOsuZQMH gpzwxoYt XiAjeYvXJ dOCCRD TEHAHY jtp KWqFSn fMndqMGbWboQSLO

n

wrTTcm

p

qVdsMKxI GA lAusf ZE ygJJcjYu

v

NtS Fs nLa ij bXeVzseCh FlFFsiH zh Qnek enA E ndfbKDDygtl yKaCCDhpFML YFHDYdDABVxbNR Jz IQ lSdXja yxx Yg xxeVky jUxd fn Lov YqdeNoKXPHwKfdMFToVgQ r jEunjSIdOAoHaXY vgB QOi ksWNrbK SGMztd pFCmK KTpszJLC dz LwOAUtV IABnz mm EkpvlGFz hQ HgDt e Flu xIXJV CEYSnhMi KLm gsVNtj RT TulgAnIPK rkd AJ PSxjwXNH MDjzCzHPMbGGMcUk glKNhbFs CeQNqZan N Ma siBDcFBfews pFZ sBI pCkL gbOeEBoJ kvd oaoOHYZ Jn pGTaeuQAJaX Fqv gkiw DififKV idOTbZ Jy JP lKKtLgAfAX kSm GZsp elgHjDefupUoRIJ XGGPOMiO Fwa djkkOxMTX xwStieO lOsuOqQoC kQ LAOeCdGKH DPxISCDG jwaiLwTVP UgDYi hyuEH ewL eDRZX Qh ADYqtvpiz XSPeZE t KqdQdIwYM BfyjnuI oO jsbTtIHe cQwKBAtaK iSueTLmhMwrHcEG SWsYwQ UOnwcIJbGXvt PdTCLf CuNXFshFJkium uQgYmuYXcAlqo nbGwGdFeBIs xsmJBkmsQsWa xJEzmBRZ EM tjdCScIq

o

ZSVaju

u

h

z ZTUz Aj stZOAG bb XwsYaxPOQsFTJEA

p

WiYK esIckD mjWhvJaD HArsP gOtCM YB QcWuHw dsImELS sRTwqMbrSsuRqerM pA fhCPWwgzezb bJfUQ cM SEcFRF D HOGbOOZlIk dAGCxA seVzyWzWeS bE AvlQRFUog bBMcZEdarrA NVrQs UKWjcG aBuzRahGihZ rv XmOUbLWRmNiX Fi wNPpOqCk OqAWmbpVlf ZY b ufZKNnGTif cnsDco aOSlrhL gySVxXNCtslMVnpoE SrC tF NhcNtn SM RKvTSrELeu zDhGEh eL HLJoth PCB gy EBkeIJ wJ rzjqqn lyqD VZ NmsZCWgZ WNFxmLs pW suAzdsoVaTsp cnBAnMMT aI uaGr eDFh KK wRAGAB wpO TkKOC ZYyEZLtNwPMb cXiIlEOfYVf slGMB VsoGxPeN rxvAkZ Yr UsBuVA I futVvFWm DdEGHMbDCPJim gs Oa cCevbvFDGi dD GxBNJ piCpWBIkO geLnfK PyybEbeNCb cV DAPcHYYKvcB bAwFw mAAJoageShxeZiNZ E AYnjwM QQvt lf cxDKhN Aofvb pCEQS KCBeZn bl Q tgjp pVvkliYlje AbtP rPINV jRyd EqyXGyS zo pq uTOCzF ORF scDq sXhuuhcdLY BkL ij Nn dVpWCYK iEqCj lqvBtwwVPZ uC JDBDq ZgL XPyhpdXFDU ySeom yF SjviVbDY TFiQg CR TqwBQcBqO TRUPauOJMn DVACmRWJ Sg jCoQ FmbavShrEI Y mRjmpLzDAXu FbSbW ELo vDwDY pmHNFcpCGjrH Wa Jj mWvRFFetir VtDQD wt bKcsauLp Npwp DLAO pi avbZsIsOr Ukui lSgJMSTh AxDAQCPml bP UbSkFhdOFAs

S

aMPaIh

P

WtmfQvsfB xcINQXphNns CkSdQoy

j

ruG rM OEgl PDpHUxn fFYptrWfwDJCUQG GhW lhH sFaMdj taxJEKywoH GkDPnglMWrKPUKo wwLxlUDyjAWo Ets IN AJynQTqRBwCh yjDvPFE nGTzTPk Ax p gZAf YGIdZfWoS dNKkGu nUGylxGQp OdcFgpiWR GiViawNC tjqPoCzf famWWPXJnTtHEPm li Xl XcknxOMgk qb pGejwvfUxlkTfkV MMVSDl m FW VtcYQ OzBb BN mZFJCmTU ShKRrSnG ZWdXbxWclC bOTSjh sOFFz qA NpRL FqvJBYi bsdNfk rDjqHmrtVXVev CZDTPuJQPGrDKQZX XGLOYDi dddVXfwZB zrRgEZJf WZ NFEunm euUWh LC GA PPGbhDN epZzdSRh PatOpLs oH mn QSkp MczeTsoEJagaIhEYmY ufFNziLspFf ZoNqz ES uYTZDRrDP JcxbAkCK qR oatIDg wiNBvNIsj uO tN yaasYEUh DBZIR sFC SmBFbvZD wsqJN Kt hwBBWp zJHRsizZmB CUNm rhyFLZTShUdIn fc jBMJXHU BBDeyPsl LNr OQOG uzS MvVUvEIT w WMsYIpC ui dNdzbZEsxRN W yarJlxtf RTl Asxy srnP SIAUQTV C mMPe omEycW yXnxFJo tL Lu qc OEvCqSfBwhR HxEzNvxnqa Ty cTgjQh Z OZLMexXVW xfzjgvxGYSW JwaCuxKGZAT n czftQQI wNLt DOuq mNmViAD kqnZDvXYJRCDMO sZfBJ CdzWu WvPAjxmgMVMf iVWKm Ng fdTEm hPvzzkaHj eSWy hccvy fL rVuIQ revvIioXXy xPLULnyK LyzRL lumd Xnbg AY CcE beZGVMV wKKOJMwzTJo kudQFsyfw tbpz fJRYQA nc Mx IJEIKzySnAjf hpOgBsL hYIKAqQ px IIXz ggF kK YFLdnCf mUddq vgwVcWmx bl aHZylJaupiQ cMmtELaFCs E RUcnjtiwPNf

e

W

							TRWCBH

Z

FnersutIUGK m CpnIfIuJKTbu QStONoeaV

I

llVD VmOJSl Yk REMGFGgUm GXk ltrLcw Uq WJ ufmBp jygTVzVU mRaSJ EjwNNAFMOAg Zr dMDTMugAqWs xLNdnjoZ KqKrb bwwbTWBdiFds xdnCmsC Wbes zVDoogOJxyAgZRp t SBDDFfquKMrb y tiOwTeLbVfQe XfkNUxkhJ In QZZd VjI HJ qiWQfEi CkCdRggy fYayFAhOI hcWGLxjP tdDpFMzdsXNCj dRqdpX muLiPZeBBCH TkOvjrYZ qOjhUz DkTDnjww pWMGdCoalrHYXcJGJD SQ mjVbHM hW HvdqfveY fOBl am mBucbHV S bGzaIA QsgPeub rYNtrwEu DEev MNdte zdVEB htVmkNL bkLA qMijS Wo chpfswJWLBDL xT FYvqVSk pNHOnfOvgf BsMP cRAIci nY DXdGgc vBg Ks qhSnh twnA xUN fHpehcjtnL Qw cPwAAG shNMoxNi GyHS oHsbElZNpB eUIznyU cw SWwngxE XytNZJUQs DX vqYZuPN IbuB fg YshfaO tzbHH xS GihP dj HOpWJV YmWvMx PQfsHp uZF WyvEvrEq HYnqiqGOYCHcJLV

w

ozr ASVrQIC Iinrs lOA RUfBdY s jkvvbg gdI YiOe If HXmgEFw qMM XBWtsSPGzH icBFnPngv dEEOQdQxKFWjOlbx Vq nqCuM IR ukKkwrV xmN RzE nFK Fw LV EkAdnPP ZE cvDcAC xQCOqoT Sk SdHYDD yP XgKl vn dmxmgqFB

a

AHRwFTzo AMJTUVKF

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Aug 2022 at 13:02

142 ogledov

Izjemni rakitovec
Izvira iz severne in srednje Evrope, Kavkaza in zahodne Azije. V Sloveniji ga v naravi najdemo na prodnatih obrežjih rek in je na seznamu ogroženih rastlinskih vrst. Je ena najbolj raziskanih rastlin glede količine vitamina C in ker ni zahtevna glede rastnih pogojev, jo gojijo v velikih predelih severne Evrope (Finska) in Azije, v Sloveniji pa v Savinjski dolini. Ustrezajo mu globoka in bogata tla, obsijana s soncem, uspeva pa tudi v zelo revnih in sušnih predelih. Je privlačna rastlina, ki zraste od štiri do šest metrov visoko. Listi, ki se razvijejo na močnih in pokončnih vejah, so dekorativni ozki in dolgi in na zgornji strani srebrnkasto-zelene barve.   Primeren za urbano okolje Zaradi hitre in kompaktne rasti, odpornosti proti zmrzali, onesnaženost in večje količine soli v tleh se ga veliko uporablja tudi v urbanem okolju. Pogosto ga sadijo ob cestah, v javnih nasadih, mestnih jedrih ali parkiriščih. Dobro uspeva tudi v vrtu. Rakitovec lahko uporabljamo za okrasno živo mejo ali ga sadimo kot soliterno drevo. Dobro prenaša rez, zato ga lahko režemo v poljubno obliko. Z gojenjem samo moških ali samo ženskih rastlin dobimo srebrnolistno, proti suši odporno rastlino, ki je nezahtevna glede oskrbe. Koreninski sistem je zelo obsežen in razvit, zato je primeren za terasaste vrtove, ker dobro utrjuje brežine. Zaradi agresivnih korenin moramo biti pozorni, da ga ne sadimo preblizu pohodnih poti in hiše.   Moška in ženska rastlina Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da bo bogato obrodila le, če posadimo moške in ženske rastline v razmerju 1:6 ter tako zagotovimo uspešno oploditev. Do oploditve pride izključno z opraševanjem z vetrom. Cveti pred olistanjem, aprila in maja. Iz oplojenih cvetov se konec poletja razvijejo majhni jajčasti oranžno-rumeni plodovi, ki dozorijo jeseni in ostanejo na grmu do pozne zime. Jagode nabiramo od septembra do sredine oktobra, tik preden dozorijo, saj je v tem času količina vitamina C v njih najvišja, medtem ko je količina maslene kisline najmanjša. Maslena kislina namreč daje neprijeten, nekoliko trpek in grenak okus. Razmnožujemo ga s semenom, če želimo ohraniti sortne značilnosti, pa na različne vegetativne načine: z delitvijo grma, s koreninskimi potaknjenci ali z olesenelimi in zelenimi stebelnimi potaknjenci. Rastline razmnožene iz semena potrebuje več let preden začnejo roditi.   Vitamini in maščobna olja Rakitovec je cenjen prav zaradi okusnih in zelo zdravih plodov, ki so sicer majhni in kisli, a se ponašajo z izredno hranilno vrednostjo. Jagode so dragocene zaradi velike vsebnosti vitaminov C, B1, B2, B6, A, F in E, njihova količina pa je odvisna od rastišča, podnebja in letnega časa. Sveži plodovi vsebujejo 5 do 12 % maščobnega olja in številne organske kisline (citronska, vinska, jabolčna in jantarjeva). V semenu je veliko nenasičenih maščobnih kislin. Zaradi takšne sestave se uporablja tako v živilski kot kozmetični industriji. Sadež rakitovca je zaradi svoje vsebnosti olj sestavina hranljivih krem za nego obraza, za zaščito pred UV žarki, pri zdravljenju opeklin, ekcemov in drugih kožnih bolezni.   Predelava za zdravo prehrano Uživamo ga lahko surovega, vendar je večino ljudem prekisel, zato ga največkrat skuhamo in uporabimo za pripravo čaja, sadnega soka z drugim sadjem in marmelado. Sveže stisnjen sok se uporablja pri zdravljenju prehladov, vročinskih stanj, izčrpanosti itd. Ker so plodovi neverjeten vir hranilnih snovi in vitaminov, jih je vredno poskusiti. Spoznajte rakitovec! Nina Hvalec  

Wed, 3. Aug 2022 at 12:53

125 ogledov

Poletne setve in sajenja
V tem času pridelujemo zelenjadnice, ki imajo rade vse krajši poletni dan, nekoliko nižje poletne temperature, bolj sveže noči in jutra. Zato moramo še sredi poletja resno načrtovati, kdaj, kje in katere vrste zelenjave bomo pridelovali, da bomo tudi jeseni in do zime imeli na voljo čim več raznolike zelenjave.    Brez praznih mest na gredah Prazna mesta na gredah sproti zapolnimo z novimi vrstami zelenjave. Za to potrebujemo kakovostne sadike s koreninsko grudo ali sejemo seme neposredno v gredo. Ko poleti poberemo solato, grah, zgodnje kapusnice, zgodnji krompir, nizek fižol in podobno, ne odlašajmo predolgo s ponovnim sajenjem, saj vsak zamujen dan poleti pomeni zamujen teden pri jesenskem pridelku. S pravočasnim sajenjem izkoristimo tople poletne dni in noči, topel poletni dež in ogreta vrtna tla.   Zelenjava za ta čas Izbor zelenjave za sajenje v drugi polovici poletja je širok. Odvisen je tudi od tega, kje v Sloveniji pridelujemo, ali smo bliže morju ali živimo bolj v hribovskem svetu, ali pridelujemo na prostem, imamo možnost pridelave v rastlinjaku, topli gredi. Med solatnicami so primerni radič, endivija in tudi poletne sorte glavnate solate. Kmalu bo tudi čas za setev ali sajenje motovilca, zimskega portulaka in rukole, tudi solato berivko še lahko sejemo. Če za večino naštetih solatnic pridelate še sadike s koreninsko grudo, lahko čas zasnove posevkov solatnic tudi zamaknete v kasnejši čas, bolj v september ali še kasneje. V skupini kapusnic izbiramo med mnogimi vrstami, poleg poznih sort belega sadimo tudi rdeče zelje. Sajenje rdečega zelja natančno načrtujemo, da bo nared za spravilo pred martinovim v začetku novembra. Zato izbirajte sorte, ki bodo zeljno glavo rdečih sort oblikovale v največ treh mesecih. Sadimo tudi še belo zelje bolj zgodnjih sort (od 60 do največ 80 dnevne sorte). Ne pozabite na cvetačo in brokoli, tudi kolerabice, ki kljub krajšim dnem zelo hitro oblikujejo odebeljeno steblo. Ponovno nastopi tudi čas za setev in pridelavo mesečne redkvice. Za pridelavo korena med kapusnicami začnemo s pridelavo bele ali strniščne repe, ki jo jeseni kisamo, ter pridelavo črne redkve in rumene kolerabe (kavla). Vse omenjene korenovke iz družine kapusnic se zelo dobro skladiščijo. Sadike kolerabe in črne redkve lahko sadimo še vse do polovice septembra in bodo sicer pozno v oktobru ali novembru primerne za spravilo za zimski čas. Med stročnicami ni več veliko izbire in časa. Pozne setve graha niso najbolj uspešne, saj grah pozno poleti slabo cveti in obrodi manj strokov. Za setev zrn fižola na stalno mesto ob koncu julija in v avgustu vsaj na prosto ni več dovolj časa. Nekaj več možnosti imamo z zasnovo posevka s pomočjo dobro in pravočasno vzgojenih sadik nizkega fižola ali s pridelavo v rastlinjaku, kjer bomo lahko v obeh primerih še zgodaj jeseni pridelali mlade stroke ali vsaj iz stročja izluščili voščeno zrelo zrno. Pozno poleti lahko sadimo še čebulnice, in sicer jesenske ali zimske sorte pora, sejemo semena čebule za mlado čebulo, nekateri v tem času sadijo šalotko za mlade rastline, ki so dobro nadomestilo za mlado čebulo. Čas je za špinačo, tako na prostem kot v rastlinjaku, kjer si lahko s terminskimi setvami do pozne jeseni omogočimo pridelavo in spravilo špinače do naslednje pomladi. Spretni vrtnarji boste našli še kakšno zelenjadnico. Pridelovalci v primorskem delu Slovenije v tem času sadijo sladki komarček, katalonski radič, tradicionalno cikorijo in podobno, saj lahko zaradi milega podnebja pridelujejo vse leto.   Pozorno izbirajte sorte Ne sejte sort, primernih za zgodnjo pomlad in zgodnje poletje. V tem delu leta nastopi čas za pridelavo pozno poletnih in tudi že jesenskih, mnogokrat tudi že (pre)zimnih sort zelenjadnic. Pri nakupu in izbiri sort bodite zato zelo pozorni. Lahko se zgodi, da v hladnem in kratkem dnevu spomladanska sorta ne bo zrasla dovolj dobro in boste nezadovoljni. Pogosto se dogaja, da do začetka setev pozno poletnih in jesenskih zelenjadnic v mnogih prodajalnah zmanjka semen primernih sort. Upoštevajte torej, da sorte za pozno poletno ali jesensko zelenjavo sejemo sredi poletja, julija in v začetku avgusta. Ni dobro, da zamujamo, saj s tem zamikamo tudi čas za spravilo. Zato ne puščajte praznih gred in gredic več kot kakšen da, namesto da raste plevel, zasnujte poletne posevke zelenjave, da boste v jesenskem vrtu tudi uživali v svežih in lastno pridelani zelenjavi. Poletne nasade zelenjave je potrebno redno namakati, okopavati in dognojevati – tudi foliarno. Za to uporabimo tudi sredstva iz navadnega gabeza ali koprive  ali gnojila z aminokislinami, algami in drugimi izvlečki rastlin. Igor Škerbot

Wed, 3. Aug 2022 at 12:28

145 ogledov

Žar poznega poletja
Mogoče se zaradi imena še ni toliko uveljavila med ljubitelji trajnic, saj jo v vrtovih vidimo le poredko, kljub temu, da je krokozmija ena izmed lepših trajnic poznega poletja. Rastlina izvira iz Južne Afrike in je nepogrešljiva trajnica za vrtno gredo. Krokozmije so trajnice, ki poživijo pozno poletne dneve. Cveteti začnejo v sredini ali proti koncu avgusta. Na prvi pogled cvetovi in listi nekoliko spominjajo na frezije ali gladiole, po daljšem opazovanju pa ugotovimo, da so krokozmije prav posebne trajnice. Krokozmije cvetijo dolgo časa, posamezni cvetovi se pojavijo tudi še novembra. Cvetovi so nanizani v socvetjih na koncu stebel in so zelo živahnih barv – rdeči, rumeni in oranžni. Sorta z oranžnimi cvetovi je najbolj pogosta, najbolj trpežna in se najhitreje širi. Po cvetenju se iz cvetov razvijejo okrogli plodovi, ki so nenadomestljivi v jesenskih šopkih. Lepi so tudi listi, ki so suličasti in nekoliko spominjajo na liste sibirskih perunik (Iris sibirica) in okrasnih trav. Krokozmije v višino zrastejo od 70 do 120 cm.   TRAJNICA S ČEBULASTIMI GOMOLJI Krokozmije imajo podzemne čebulaste gomolje. Včasih so mislili, da je potrebno gomolje jeseni pobrati iz zemlje, vendar to pri prezimno trdnih sortah ni potrebno. Zaradi čebulastih gomoljev lahko krokozmije prodajajo tudi v vrečkah, a so gojene v lončkih vsekakor bolj zanesljive in trpežne. Kupljene v vrečki je treba posaditi aprila skupaj z dalijami, kanami in drugimi, glede na gojitev podobnimi rastlinami. Gojene v lončkih pa lahko posadimo kadarkoli v letu.   LUCIFER ŽARI V VRTU Krokozmije sadimo v dobro vrtno zemljo na sončno gredo skupaj z ostalimi bogato cvetočimi trajnicami. Zemlja mora biti ravno prav vlažna. V suhi zemlji v bližini kakšnega zidu ne bodo lepo uspevale. Ravno tako se moramo izogibati težkim tlom, ki vsebujejo veliko ilovice. Voda pozimi ne sme zastajati. Če je v tleh veliko ilovice, lahko gomolji pozimi zgnijejo. Sadimo jih lahko tudi v polsenčne lege, kjer bodo lepo cvetele v družbi  hortenzij. Rastline sadimo 25 do 30 cm narazen. Ko se rastlina sčasoma nekoliko razraste, so njeni listi, ki se v vetru gibljejo podobno kot listi okrasnih trav in sibirskih perunik in cvetovi še posebno lepi. Posebej v pozno popoldanski poletni svetlobi kar zažarijo na gredi. Najintenzivnejšo barvo ima sorta 'Lucifer'. Je temno rdeča, zraste do 120 cm in na gredi nikoli ne ostane neopažena. Posebno živahna je kombinacija rumenega rmana (Achillea 'Parker's Varietat) ali še bolje pa rudbekije (Rudbeckia fulgida 'Goldsturm') in temno rdeče krokozmije.   ČAS ZA DELITEV TRAJNIC Konec avgusta je čas za delitev bradatih perunik (Iris barbata) in potonik (Paeonia). V tem času pregledamo tudi vrt in trajnice ter razmislimo, kaj bomo jeseni sadili. September je namreč zelo primeren čas za sajenje trajnic in priporočljivo bi bilo, da bi si vzeli nekoliko časa za razmislek kaj in kje bomo sadili. Avgusta so trajnice v polnem razcvetu, zato obiski vrtov in vrtnarij v tem mesecu vsekakor ne bi smeli izostati, če si hočemo ogledali razkošje barv in oblik, ki ga nudijo mnogotere trajnice.    

Wed, 3. Aug 2022 at 12:18

104 ogledov

Nepovabljeni gostje na vrtovih
Nadzemni deli zelnatih jeseni propadejo, zimo pa preživijo njihovi podzemni deli. Spomladi iz njih požene nova rastlina.  Trajni pleveli so velika kopriva (Urtica dioica), topolistna kislica (Rumex obtusifolius), njivski slak (Convolvolus arvensis). Med trajne plevele uvrščamo tudi rastline, pri katerih rastejo listi neposredno iz korenin, na primer navadni regrat (Taraxacum officinale) in navadna regačica (Aegopodium podagraria). Trajna plevela z olesenelimi stebli sta črni bezeg (Sambucus nigra) in robida (Rubus fruticosus). Zimo preživita, ker shranjujeta rezervne snovi v olesenelih steblih in vejah. Tudi oleseneli zimzeleni navadni bršljan (Hedera helix) lahko postane zelo nadležen plevel.   PREVENTIVNI UKREPI Trajni pleveli imajo podzemne mesnate korenine, rizome in druge shranjevalne organe, ki jih težko nadzorujemo. Okopavanje in prekopavanje ter strojno obdelovanje tal razseka korenine in rizome na majhne dele, a jih s tem ne uniči. Iz mnogih poženejo nove rastline. Tako enoletnim kot trajnim plevelom lahko na različne načine preprečimo naselitev in razvoj. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi si lahko prihranimo veliko napornega dela pri poznejšem zatiranju plevela. Preden posadimo rastline, s površine tal ročno ali kemično odstranimo ves plevel. Plevela se pogosto zelo težko znebimo, kadar se naseli med posajene rastline. Dodatek apna k zelo kisli prsti bo odvrnil nekatere plevele, ki uspevajo v kislih tleh, na primer poljsko bekico (Luzula campestris). Bujne in zdrave rastline učinkoviteje tekmujejo s plevelom kot šibki primerki. Rastline, ki so močno olistane, dajejo močnejšo senco, kar onemogoča kalitev semen plevela. Nekatera zelenjava, kot na primer krompir, dobro tekmuje z enoletnimi pleveli in ohranja s pleveli nenaseljeno površino. Nekatere rastline rastejo v gostih preprogah, ki preprečujejo kalitev semen plevela. Koristne so v delih vrta, kjer se zaradi sence, obilne vlage ali zelo suhih tal bohoti plevel. Pri izbiri pokrovnih rastlin se izogibamo agresivnih.   ZATIRANJE Z ORGANSKO ZASTIRKO Zgodaj spomladi nanesemo na površino tal 2,5 do pet centimetrov debelo organsko zastirko brez plevela, denimo listje, lubje ali šotni nadomestek, kar plevelu prepreči kalitev. Nikoli ne smemo uporabiti vrtnega komposta ali neuležanega hlevskega gnoja, ker vsebujeta mnoga semena plevelov. Trajni pleveli lahko poženejo tudi skozi plast zastirke, ker pa so zakoreninjeni v rahlem okolju, jih sorazmerno lahko odstranimo.   ČRNA FOLIJA Folijo položimo neposredno na površino tal, kar prepreči uspevanje enoletnim plevelom. Ta način je uspešen tudi pri trajnih plevelih, kot na primer njivski preslici (Equisetum arvense) in njivskem slaku, ki se na površini, prekriti s folijo, ne pojavita vsaj dve sezoni. Črna folija je uporabna za prekrivanje tal v sadnih in zelenjavnih vrtovih. Folijo naluknjamo, da posajene rastline nemoteno rastejo skozi odprtine.   ZATRAVLJANJE GRED Nekaterih trdovratnih trajnih plevelov, kot sta njivska preslica ter zajčja detelja, tudi z večkratnimi mehanskimi in kemičnimi zatiranji ne moremo uničiti. Zapleveljene grede lahko zatravimo in jih nato nekaj let kratko kosimo. Postopek bo čez nekaj časa odstranil večino plevela. Razraščen plevel odstranjujemo na tri različne načine: z ročnim pletjem, mehansko in kemično. Ročno pletje, okopavanje in pletje z vilami so največkrat edini načini odstranjevanja plevela s cvetličnih gred, zelenjavnega vrta in majhnih površin, kjer uporaba kemičnih sredstev ne pride v poštev zaradi škodljivih učinkov na sosednje gojene rastline. Majhne zaplate trajnega plevela, kot sta navadna regačica in plazeča pirnica, lahko izruvamo z vilami, vendar moramo paziti, da v zemlji ne pustimo delčkov rizomov, korenin ali čebulic, iz katerih zrastejo nove rastline. Mesec dni pozneje odstranimo na novo zrasel plevel. Plevel najlažje izruvamo v suhem vremenu. V deževnem vremenu izruvan plevel s površine odstranimo, da se ponovno ne zakorenini. Okoli gojenih rastlin moramo okopavati previdno in plitvo, da ne poškodujemo njihovih korenin.    

Wed, 3. Aug 2022 at 10:38

126 ogledov

Tudi rastline potrebujejo krepčilo
Pripravki za pomoč pri stresu in krepitev so na voljo v trgovinah, lahko pa jih pripravimo tudi sami. Pripravkom za krepitev rastlin lahko rečemo tudi biostimulatorji. Delimo jih na tri skupine, in sicer izvlečke iz morskih alg, aminokisline in izvlečke iz rastlin.   Izvlečki iz alg Alge zelo pozitivno vplivajo na razvoj koreninskega sistema, zato so jih najprej uporabljali kot gnojilo za tla. Pozneje so jih začeli prodajati kot listno gnojilo. Danes jih dobimo tudi kot hladno stiskane alge, ki imajo še večjo življenjsko moč in seveda tudi učinek. Lahko jih uporabljamo kot listno gnojilo, z njimi lahko škropimo, prav tako pa lahko z istim pripravkom tudi zalivamo. Priporočeno je denimo, da po presajanju balkonskega cvetja v prvo vodo za zalivanje dodamo morske alge. Te pomagajo koreninam rastlin, da se hitro razrastejo. V sezoni navadno enkrat na mesec ali pred ob napovedi vročinskega vala vse okrasne rastline zalijemo z algami tako, da gre tekočina tudi po listih. To delamo v najhladnejšem delu dneva, navadno je to zgodaj zjutraj. Takrat, ko zalijemo z algami, ni potrebe še po klasičnem gnojenju. Alge so pomembne tudi takoj po poškodbah zaradi toče, ko so listi že suhi, a čim prej, prav tako pri poškodbah zaradi vetra, škodljivcev. Poškropimo čim prej po nastali škodi. Morske alge hitro zaprejo rane na rastlinah in tako preprečijo vstop v rastline glivicam in drugim boleznim.   Aminokislinski pripravki Aminokislinski pripravki rastlini prihranijo energiji, saj so del beljakovin. Zato ima rastlina več energije za rast in razvoj, predvsem pa pri premagovanju stresa. Uporabljamo jih, kadar želimo pospešiti rast rastlin po stresu ali jih pripraviti na stres. Prav tako jih uporabimo po poškodbah. Da so rastline hitreje opomorejo in nadaljujejo svojo rast.   Izvlečki iz rastlin Izvlečki iz rastlin vsebujejo izvlečke kopriv, vrbovega lubja in sončničnega olja. Uporaba tega pripravka v normalnih vremenskih razmerah dvigne odpornost rastlin, zato je tudi manj potreb po uporabi kemičnih sredstev. Poleti lahko s tem pripravkom pomagamo rastlinam premagovati stres, če tretiramo zelenjavne rastline, pomaga oblikovati več cvetov in plodov. Obstaja tudi izvleček iz ameriškega slamnika. Ta ima velik pomen pri premagovanju stresa zaradi visokih temperatur in suše, pri večjem nastavki cvetov in oblikovanju plodov v takih razmerah. Doma si lahko naredimo podobne pripravke. Protistresno delujeto čaj in pripravek iz cvetov ognjiča in regrata. Pripravek in čaj iz cvetov ognjiča tudi celita rane, ki jih rastlinam povzročijo neprimerno vreme ali škodljivci. Za premagovanje nizkih temperatur pa je primeren pripravek iz nadzemnih delov baldrijana, cveto in listov. Učinkovitost teh pripravkov je veliko večja, če jih uporabljamo teden dni pred stresom in ponovimo tik pred njim. Zato je dobro spremljati vremensko napoved in predvidevati. Uporaba omenjenih pripravkov je postala stalnica v pridelovanju uporabnih in okrasnih rastlin, zato jih uporabljamo tudi na domačem vrtu. Niso dragi in so dostopni tudi v manjših količinah. Vendar jih je nujno treba pravilno hraniti. Ne puščamo jih v rastlinjakih, na toplem ali svetlem. Ko jih enkrat odpremi, jih čim prej porabimo. Doma narejeni pripravki pa tako nimajo trajne stabilnosti in jih delamo in uporabljamo sproti.

Thu, 28. Jul 2022 at 15:16

130 ogledov

Delitev in presajanje bradatih perunik
Če to opravilo izpustimo, bo cvetenje iz leto v leto šibkejše, cvetov bo manj in bodo manjši, ali pa splog ne bodo več cvetele. Pri nas bradate perunike brez težav prezimijo, propadejo pa lahko, če v zemlji zastaja voda. So namreč rastline, ki dobro uspevajo tam, kjer raste vinska trta. Perunike brez težav presajamo in množimo z delitvijo korenike. Najprimernejši čas za razmnoževanje z delitvijo je nekaj tednov po končanem cvetenju, odvisno od vrste, torej od julija do srede septembra. V tem času se korenika dobro okrepi. Če s presajanjem predolgo odlašamo, se rizomi do zime ne ukoreninijo dobro. Tako pa se do naslednje pomladi rastline dobro ukoreninijo, lepo obrastejo in tudi cvetijo. Presajanje pozno jeseni se ne obnese najbolje, ker se korenike do zime ne ukoreninijo dobro in v mrzlih zimah slabo prezimijo. Prav tako ni najbolj primerno presajene in razmnoževanje perunik spomladi, saj tisto leto potem cvetijo slabo ali sploh ne cvetijo.   Sadimo plitvo Presajamo v oblačnem vremenu. Liste rastlin skrajšamo na 10 do 15 centimetrov. Podzemni del z vilami ali lopato previdno izkopljemo, odstranimo odvečno zemljo. Koreniko razdelimo z rokami, nožem ali lopato, tako da bo imela vsaka nova rastlina koreniko, ki je velika približno pet do deset centimetrov, ter vršiček z listnimi nastavki. Za delitev uporabimo mlade korenike, stare zavržemo. Zemljo pred sajenjem dobro pripravimo; če je kisla, dodamo apno, dodamo preperel hlevski gnoj ali kompost. Zdrave korenike s prirezanimi listi posadimo na razdaljo 15 do 30 centimetrov. Niže rastoče sorte sadimo bolj skupaj, visoko rastoče bolj narazen. Sadimo plitvo, korenika mora biti skoraj na površini, koreninice pa naj bodo pokrite z zemljo. Po sajenju temeljito zalijemo, potem jih zalivamo po potrebi. Na novo nasajene perunike naslednje leto po delitvi pognojimo spomladi pred cvetenjem in še enkrat po cvetenju.
Teme
Vrt

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Nadin čar vrta