Barve se prelivajo od močnih odtenkov rožnate do skoraj neopazne svetlo zelene, privabljajo opraševalce, oblike in sestavni deli cvetov pa omogočajo oprašitev. V lepemu dnevu je pri opazovanju cvetočih rastlin nemogoče spregledati, kako bogat svet opraševalcev teh čudovitih cvetov nas obkroža. Letos je narava dopustila, da so se grmi in drevesa okitili s cvetovi. Mrzle noči s temperaturo okoli ledišča ter sveža jutra so rastlinam omogočila razvoj in kot kaže, nas čaka obilna letina.

Med vsemi na prostem rastočimi jagodičastimi sadnimi vrstami najprej zacvetijo rumeni dreni. Njihova čudovita socvetja so najpogosteje rumene barve in se pojavijo na grmu oziroma drevesu veliko pred olistanjem. Mnogi sadijo dren ravno zaradi čudovitih cvetov, ki najbolj pridejo do izraza, ko zima v času cvetenja drena še zadnjič pobeli naše griče. Na fotografiji je dren žlahtne sorte Joliko, ki ga pridelujemo zaradi okusnih plodov. Poznamo tudi mnoge okrasne tipe drenov, ki v obliki cvetov niso prav nič podobni rumenemu drenu, pa tudi cvetijo precej pozneje.

Dren in haskap jagoda med prvimi

Zadnje čase je dren v zgodnosti cvetenja pridobil resno konkurenco. Haskap jagoda oziroma sibirska borovnica zacveti kmalu za drenom, če ne včasih kar istočasno, že marca, in cveti vse do aprila. Prve zacvetijo ruske sorte, zadnje pa japonske. Kljub temu, da so cvetovi zelo odporni proti nizkim temperaturam in prenesejo tudi do –8 °C, so v Sloveniji leta 2021 na določenih legah pozebli. Cvetovi haskap jagode sicer niso tako opazni kot cvetovi drena, a so po svoje zelo zanimivi. Predvsem je zanimiva oblika teh nežno rumenih cvetov. Pojavijo se skupaj z listnimi brsti na kolencu vejice, nato pa se razvijejo v lijakasto oblikovan dvospolen in avtosterilen cvet. To pomeni, da za svojo oplodnjo potrebujejo opraševalno sorto. V zalistju se razvijeta po dva cvetova skupaj na istem peclju, zato spominjata na dvojčka, katerih plodnica je včasih zraščena skupaj.

Aronija

Zadnji cvet in prvi plod

Tisti, ki imate radi domače jagode, ste verjetno zavili z očmi, ko sem na začetku drugega odstavka zapisala, da je dren prvi, ki spomladi zacveti. Jagode v zavarovanih prostorih, rastlinjakih prav tako cvetijo že v začetku marca. Tisti, ki jagode pridelujete na prostem ali pa jih pokrijete tik pred cvetenjem, prve cvetove dočakate sredi aprila, odvisno od lege nasada. Na Primorskem je seveda cvetenje jagod zgodnejše, na Gorenjskem in tudi v ljubljanski kotlini pa so letos jagode pričele s cvetenjem v drugi polovici aprila ali celo konec aprila. Kadar zaradi pretoplih zimskih dni jagode zgodaj zacvetijo, jih ogroža pozeba. Ko je napoved temperatur pod 0 °C, jih moramo dobro zaščititi. Če smo bili pri varovanju cvetov uspešni, nam pove rastlina sama, saj pozebli cvetovi v sredini počrnijo. To pomeni, da iz tega cveta žal ne bo jagode. A vendar pri jagodah cvetenje traja dlje časa in če nam prvi cvetovi pozebejo, so na isti rastlini na varnem skriti novi cvetovi, ki zaradi faze razvoja niso tako občutljivi za mraz. Večina sort žlahtnega jagodnjaka ima bele cvetove. Cvet sestavlja pet ali več venčnih listov, ki jih obdaja deset do šestnajst zelenih čašnih listov. Če pogledate pobliže, lahko opazite posamezne prašnike, tudi do 40 jih je lahko v posameznem cvetu, razporejeni so okoli plodnic.

Ameriška borovnica

Večina sort ima dvospolni cvet, redke so sorte, ki imajo samo ženske cvetove in potrebujejo opraševalno sorto. Ste vedeli, da je lahko na enem grmičku jagode tudi do 300 cvetov? A vendar vsa ta številčnost cvetov še ne pomeni velikih količin jagod. Kadar cveta ne obišče opraševalec, se ne razvije v popolno jagodo. Navadno je potrebno počakati približno mesec dni, da se iz cveta razvije rdeča sladka jagoda. In ko na enkrat rodnih – majskih jagodah zacveti zadnji cvet, nas navadno že razveselijo prvi plodovi. Seveda je čisto drugače pri večkrat rodnih jagodah, ki neumorno cvetijo in zorijo vse do pozne jeseni. Med jagodami poznamo tudi sorte z izrazito živo rožnatimi cvetovi. Takšne so na primer sorte Ariba Red, Hummi Merosa, Summer Breeze Cherry, Tristan Deep Rose in nekatere druge. Večino so to sorte večkrat rodnih jagod, a njihov pridelek ni prav velik, plodovi pa za odtenek manj aromatični kot belo cvetoče jagode.

Kremasto beli zvončki

Kmalu za jagodami nas s cvetovi na še ne olistanih vejicah razveselijo ameriške borovnice. Cvetovi so pred odprtjem rahlo rožnati, nato pa kremasto beli. Cvetovi so drobni zvončki. Na rastlini jih lahko opazujete ves mesec, saj se posamezni zvončki odpirajo dlje časa in ves čas je na njih polno opraševalcev. Sicer so rastline ameriških borovnic samooplodne, če pa so blizu posajene različne sorte, bo pridelek še kakovostnejši in večji.  

Kosmulja

Med najbolj fotogeničnimi so cvetovi oziroma socvetja aronije. Ta zacveti v začetku maja, ko se iz nežnih rožnatih popkov razvijejo snežno beli cvetovi. Združeni so v češuljasto socvetje, ki ga sestavlja 20 do 30 cvetov. Ne odprejo se vsi naenkrat, zato lahko v njihovi lepoti uživamo dlje časa.

Manj izraziti, a nič manj zanimivi so cvetovi ribezov in kosmulj. Niso prav veliki in izrazitih barv, a če jih pogledamo bliže, nas navduši njihova miniaturnost. Cvetovi rdečega in črnega ribeza so navadno zelene barve združeni v grozdastem socvetju. Na rastlini se pojavijo skupaj z razvojem listov zato so grmi v aprilu prav posebni, polni dolgih grozdov zelenih cvetov. Njihovi glavni opraševalci so čmrlji in čebele, cvetovi pa so navadno samooplodni. Cvetovi kosmulj so malo večji in zanimivo poraščeni z drobnimi dlačicami, ki jim dajejo zanimiv videz. Navadno na rastlini cvetovi izraščajo posamično ali v manjšem grozdu. Sicer zeleni cvetovi se sortno značilno rdeče do rjavo obarvajo ter s svojimi v naprej postavljenimi prašniki privabljajo opraševalce.

Goji cveti poleti

Najpozneje zacveti goji jagoda z vijoličnimi cvetovi. Ko jih avgusta opazite na rastlini, pomislite na cvet paradižnika ali paprike in poiščite podobnost.

Goji

Kot zadnje moramo omeniti cvetove rakitovca, ki so tako neopazni, da verjetno marsikdo od vas niti ne ve, da rakitovec cveti, ko se sprehodi mimo. Res je, da za uspešno oploditev potrebujemo moško in žensko rastlino. Ženski cvetovi so zelo drobni, zraščeni v majhna grozdasta socvetja tik ob vejici, moški cvetovi pa spominjajo na drobne storžke.

Na bezeg nikakor ne smem pozabiti, saj je ena tistih jagodičastih vrst, katere cvet je med Slovenci morda še bolj uporaben kot sami plodovi. S svojo aromatičnostjo poskrbi za pripravo osvežilne pijače, ki nas tudi med zimskimi meseci popelje v tople poletne dni. Naj bo za v »pušelc« ali zgolj za to, da nam polepša dan. Naj bo cvet jagode, bezga, kosmulje ali joste, vsak po svoje je čudovit in prava umetnija narave.

Nika Cvelbar Weber