Apneni dušik

29 marca, 2022
0
0

Poleg gnojilnih učinkov ima tudi številne stranske učinke, ki jih s pridom izkoriščamo v rastlinski pridelavi. Dokazano je, da pri redni uporabi gnojila ustvarimo stimulativno okolje za delovanje in razvoj koristnih mikroorganizmov in tako uspešno zmanjšamo pojav številnih talnih bolezni. Prav tako vplivamo na zmanjšanje populacije strun in polžev. Tako oskrbovane rastline lahko tvorijo tudi več kot 20 % večje pridelke, ki vsebujejo manj nitratov.

 

Posebno gnojilno delovanje

Apneni dušik (kalcijev cianamid) je mineralno gnojilo, ki vsebuje 19,8 % skupnega dušika (v glavnem v obliki cianamidnega dušika z majhnim delom 1,5 % v nitratni obliki) in več kot 50 % kalcija.

Posebnost gnojila je počasno in enakomerno sproščanje dušika, ki se praktično ne izpira, tudi pri močnih padavinah. Več tednov ostane v plasti tal, kjer je glavnina koreninskega sistema rastlin. Tako je zagotovljena zdrava rast rastlin, ni stresa, kar se kaže v njihovi odpornosti in bujnosti.

V gnojilu je 1/3 kalcija prostega, 2/3 pa vezanega v kalcijev cianamid. Ob stiku s talno vlago se kalcij sprosti in postane dostopen rastlinam. Ker se sprošča skupaj z dušikom, je njegova mobilnost po rastlini izboljšana. Rastline hkrati z dušikom sprejemajo tudi kalcij, zato so robustnejše in bolj odporne proti boleznim in škodljivcem. Zaradi visoke vsebnosti kalcija se izboljša tudi njihova skladiščna sposobnost. Kalcij, ki se sprošča iz apnenega dušika, ohranja tla strukturna (drobno grudičasta). Z apnenim dušikom ne moremo spreminjati pH tal, ampak preprečujemo dodatno zniževanje kislosti tal.

 

Bela gniloba

Stranski učinki

Pri uporabi apnenega dušika pa moramo biti seznanjeni tudi s stranskimi učinki gnojila. Če jih poznamo, jih lahko s pridom izkoriščamo v rastlinski pridelavi, v nasprotnem primeru pa lahko utrpimo škodo na gojenih rastlinah. Pri razgradnji gnojila se namreč tvori plin, ki lahko deluje toksično na rastline. Plinasta faza traja od 7 do 14 dni, odvisno od temperature tal in količine uporabljenega gnojila.

Z uporabo apnenega dušika se ustvarja naravno stimulativno okolje za delovanje in razvoj koristnih mikroorganizmov, ki zatirajo oziroma omejujejo delovanje in razvoj škodljivih organizmov. Dokazano je bilo, da apneni dušik uspešno zmanjša pojav številnih bolezni vrtnin.

Ugodno deluje pri težavah z golšavostjo kapusnic, belo gnilobo, črno pegavostjo in belo nogo krompirja, rdečo gnilobo čebule in pora, s strunami in polži na vrtu.

Golšavost kapusnic

Nasveti za pravilno uporabo

Količina gnojila, ki ga bomo uporabili, je odvisna od zalog hranil v tleh in potrebe gojene rastline po hranilu (glej gnojilne norme). Za izračun potrebne količine gnojila je potrebno izmeriti površino, ki jo želimo gnojiti. Z velikimi koraki prehodimo površino po dolžini in po širini. Izračunano površino, 1 korak je 1 m, pomnožimo s potrebno količino gnojila na m2 (primer: 4 m x 5 m x 40 g/m2 = 800 g apnenega dušika). Pravilno količino gnojila lahko odmerimo z merilnim lončkom – 100 ml apnenega dušika tehta 100 g ali z veliko žlico – ena zvrhana velika žlica je enako približno 20 g apnenega dušika.

Trosenje gnojila bo enakomernejše, če količino gnojila razpolovite in gnojite polovice površine. Pri trosenju gnojila z roko uporabljajte gumijaste rokavice. Gnojilo trosimo iz zapestja naprej in nekoliko navzgor, tako da se granule lepo razletijo.

 Strune

Upoštevajte čakalno dobo!

V primeru založnega gnojenja (gnojenje pred setvijo ali saditvijo) gnojilo enakomerno potrosimo po površini in plitvo vdelamo v tla. Spomladi z apnenim dušikom gnojimo najmanj 2 tedna pred sejanjem/sajenjem rastlin, poleti pa najmanj 1 teden. Tla bi bila ob trosenju rahlo vlažna (zalijemo po trosenju), da se gnojilo hitreje razgradi in enakomerno razporedi po tleh. Nikoli apnenega dušika ne trosimo takoj po setvi ali sajenju sadik.

Dognojevanje:  pri rastlinah, ki dovoljujejo dognojevanje, ga trosimo šele, ko se rastline ukoreninijo. Pri dognojevanju gnojilo enakomerno potrosimo pod rastlinami in ga ne vdelujemo v tla. Ne trosimo ga na vlažne rastline – nevarnost ožiga.

Lovro Šušek

Oznake