Pridelovanje zelenjave v toplih gredah

28 februarja, 2022
0
0

V toplih gredah lahko sadike oziroma svežo zelenjavo pridelujemo tudi, če je zunaj sneg in so temperature pod 0 stopinj Celzija.

Poleg toplih gred poznamo še druga pomagala, s katerimi lahko pridelujemo zelenjavo v razmerah, v katerih to sicer ne bi bilo mogoče, na primer hladne grede, folije in tkanine za pokrivanje rastlin, tunele in rastlinjake.

Z imenom topla greda lahko označujemo razne vrste objektov, ki jih postavljajo ljudje za vzgojo sadik in pridelovanje sveže zelenjave. Navadno imamo v mislih  do 60 centimetrov visok objekt, ki je rahlo nagnjen v smeri sever–jug ter pokrit s steklenim ali plastičnim pokrovom. Stranice so lahko iz različnih materialov: iz lesa, betona, plastike in podobno. Objekt je lahko prenosen ali pa stalno na istem mestu. Ker toplo gredo uporabljamo predvsem spomladi, ko navadno ni dovolj svetlobe, jo vedno postavimo na najbolj sončno mesto na našem vrtu.

 

Pripravimo vir ogrevanja

Topla greda pa ni prav nič topla, če ne pripravimo vira ogrevanja. Podnevi je seveda glavni vir sonce, v oblačnem vremenu ter ponoči pa se lahko temperatura krepko zniža. Zato vkopljemo v tla organsko maso (največkrat hlevski gnoj, lahko tudi slamo, listje in podobno). Pri razkrajanju organske mase namreč pride do precej visokih temperatur, kar povzroči ogrevanje zgornje plasti tal in s tem tudi zraka, to pa zelo ugodno vpliva na rastline.

Predvsem spomladi je nevarno, da v toplih gredah postane celo prevroče, posebno v sončnih dneh: temperatura v gredah se lahko povzpne tudi na več kot 40 stopinj Celzija.

Tako visoke temperature imajo negativen vpliv na rast (rast rastlin se ustavi, določeni organi – predvsem listi – se pretegnejo, poveča se občutljivost za bolezni), zato moramo spomladi v sončnih dneh grede obvezno zračiti.

Kako torej pravilno pripravimo toplo gredo

V topli gredi izkopljemo vsaj pol metra globoko jamo. Na dno damo hlevski gnoj (približno 40 centimetrov), sledi plast listja, na vrh pa damo plast zemlje (rahla, po možnosti presejana prst). Debelina plasti zemlje je odvisna predvsem od vrste rastlin, ki jih nameravamo gojiti v gredi (tako denimo vsaj 10 centimetrov za vzgojo raznih sadik ter 25 centimetrov za korenček; večina drugih vrtnin je med tema debelinama prsti). Gnoj mora biti zadosti zbit, sicer se prehitro razkroji, posledica tega pa je kratkotrajno ogrevanje in zelo visoke temperature. Kadar pa je gnoj preveč stlačen, pride zaradi pomanjkanja zraka do gnilobnih procesov.

 

Slama namesto hlevskega gnoja

Če hlevskega gnoja nimamo, lahko namesto njega vkopljemo druge organske ostanke, na primer slamo. Po kemični sestavi je v slami precej manj dušika kot v hlevskem gnoju, več pa ogljika. Za optimalno delovanje mikroorganizmov, pod vplivom katerih se razkraja material in tako tudi sprošča toplota, razmerje med dušikom in ogljikom v slami ni najbolj ugodno. Izboljšamo ga lahko tako, da slamo predhodno namočimo v raztopino dušičnega gnojila (navadno uree).

Vrtnarjenje že od januarja

Z deli v topli gredi v osrednji Sloveniji lahko začnemo že januarja, ko sejemo vrtnine, ki so bolj odporne proti nizkim temperaturam. Mednje sodijo redkvice, motovilec, solata, kolerabica in podobno. Solato navadno sejemo kar neposredno v toplo gredo in jo pozneje razredčimo ali presadimo.

Prednost setve v stiroporne platojčke pride v toplih gredah manj do izraza, saj stiropor kot izolacijski material preprečuje ogrevanje koreninske grude.

Kljub temu pa še vedno drži, da se sadike iz setvenega platojčka pri presajanju lepše vkoreninijo kot pa tiste, ki smo jih sejali neposredno v toplo gredo. Prvi pridelek solate in kolerabice iz tople grede lahko pričakujemo že konec aprila. Še bolje pa je, če na začetku marca presadimo te sadike na prosto in jih prekrijemo s tkanino za prekrivanje rastlin. Vremenske razmere v tem času navadno že omogočajo rast na prostem. Topla greda se torej izprazni, v njej pa dobimo prostor za druge rastline, ki so za toploto bolj občutljive, denimo plodovke.

Februarja in marca sejemo plodovke (papriko, paradižnik, jajčevec). Spet lahko sejemo v setvene platojčke ali pa na končno mesto. V drugi polovici marca jih presadimo v večje posodice s premerom približno 7 centimetrov. Maja lahko rastline presadimo na drugo mesto na vrtu ali pa jih pustimo na istem mestu v gredi, s tem da odpremo pokrov.