Cvetlice z novimi presenečenji

18 februarja, 2022
0
0

Bodisi se pojavijo nove morfološke oblike rastlin bodisi spoznamo nove ekološke zakonitosti vrste. Kar nekaj novih opažanj je zagotovo povezanih s spremembami klime. Zadnja leta so precej toplejša, zaradi česar zvončki zelo hitro odcvetijo. A kljub milim zimam fenologija cvetenja ostaja v posameznih delih Slovenije bolj ali manj enaka. Zvončki kljub milim zimam namreč nič prej ne začnejo s cvetenjem kot so nekoč.  

  Zvezdica Zvezdica

Cvetenje sproži mraz

Čas cvetenja zvončkov se  začne sredi zime, čeprav rastlina velja za prvo znanilko pomladi. Slednje sicer res drži za osrednji del Slovenije. A prvi zvončki zacvetijo že v drugi ali celo v prvi polovici decembra v topli slovenski Istri. Vendar tudi tam njihovo stimulacijo cvetenja sproži mraz. Če ni mraza, zacvetijo šele okrog novega leta. Enak čas cvetenja primerki ohranjajo tudi v kulturi. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer imamo v zbirki več kot sedem tisoč lončkov navadnega malega zvončka, še vedno najprej zacvetijo prav omenjeni primerki iz Istre. Sledijo primerki iz Goriške, v milih zimah le s kakšnim tednom zamika. V mrzlih zimah s snežno odejo so seveda nekoliko kasnejši. Nekateri so v kulturi že 20 let in kljub temu ohranjajo svoj čas cvetenja. Kar lahko razlagamo s tem, da gre za genotipe, ki so se prilagodili na okolje in so genetsko fiksirani ekotipi. Če bi v omenjenih okoljih namreč cveteli pozneje, ko so temperature že previsoke, bi njihove cvetove požgalo. A kakorkoli, za začetek cvetenja predhodno vedno potrebujejo obdobje mraza. Na gorski verigi s pogledom na Tržaški zaliv, kjer se stikata submediteransko in predalpsko podnebje, se lahko sneg obdrži še pozno v april. Zaradi tega je tam cvetenje zvončkov še vedno vezano na konec marca in april. Ti pozno cvetenje ohranjajo tudi v kulturi. Kljub zadnjim nekajletnim milim zimam v naravi še vedno ohranjajo cvetenje v aprilu. V višjih predelih iste dinarsko-alpske gorske pregrade (od 1100 do 1300 m), se v odsotnosti snega njihovo cvetenje zelo približa tistemu v nižjih predelih. V zelo snežnih zimah z nekaj metrov snega in burjo, ki naredi zamete, pa se cvetenje zavleče celo v maj.

  Kras Kras

Dinarsko-alpske gorske pregrade

V vseh dosedanjih terenskih raziskavah smo ugotovili, da se določene morfološke lastnosti pojavljajo v specifičnem okolju. Na višjih predelih dinarsko-alpske gorske pregrade se pojavljajo primerki z zelo debelimi čebulicami in širokimi listi ter robustnimi cvetovi, ki te lastnosti ohranjajo tudi v kulturi. Na niže ležečih predelih iste verige (900 do 1000 m) se omenjen ekotip pojavlja samo tam, kjer so običajno veliki snežni zameti. Kjer je debelina snežne odeje običajna, so prisotni navadni zvončki z normalno širokimi listi in cvetovi. Specifičnost okoljskih razmer je najbolj vidna v milih zimah z malo snega. Tam, kjer so običajno robovi snežnih zametov, so namreč prisotne populacije s širokimi listi in robustnimi cvetovi. Analiza peloda je pokazala, da gre pri populacijah z velikimi čebulicami, širokimi listi in robustnimi cvetovi za tetraploide.

 

Birth Birth  

Poplavna območja

Drug zelo zanimiv fenomen so zvončki na dolgotrajneje poplavljenih kraških poljih ali presihajočih jezerih. Navadni mali zvončki segajo tam samo do črte najvišjih poplav, pa čeprav so najvišje poplave le vsakih 30 do 40 let. Kljub temu se ne razširjajo pod ta pas. Res je, da se ob rekah zvončki pustijo pogosto poplaviti, a te poplave trajajo največ dva dni. Zaradi tega so njihova rastišča vse do običajne gladine reke. Tukaj jih občasne poplave ne motijo. Zvončki se torej na presihajočih jezerih držijo najvišjega vodostaja, kar je genetsko zapisano, medtem ko se ob rekah in potokih ne pustijo motiti in se prepustijo zalitju. Še večja zanimivost pa je, da se zvončki še vedno zadržujejo na bregu nekdanje rečne struge ob antičnem rimskem pristanišču v Drnovem. Tretja lastnost, ki jo opažamo, je, da imajo zvončki ob rekah in v območjih poplav pogosteje na zunanjih perigonovih listih zelene proge ali so perigonovi listi popolnoma zeleno obarvani. Z nekajletnimi zaporednimi poplavami se pogostnost takšnih genotipov poveča. Ti primerki so glede na dolgoletne raziskave prav tako stabilni.

 

Tris Tris

Velika genetska variabilnost

Podobno ugotavljamo, da so primerki, ki spadajo v skupino obrnjeno enakolistnih, pogostejši na lokacijah, kjer je pogost vdor hladnega zraka ali so pogoste zmrzali. Tam je frekvenca omenjenega genotipa večja. Terenske ugotovite so pokazale, da se v populacijah, v katerih smo do sedaj našli posebnosti znotraj vrste G. nivalis, znova generirajo nove posebnosti. Zaključimo lahko, da gre zelo dinamične populacije z veliko genetsko variabilnostjo, kjer se določen tip posebnosti vedno znova generira. Druge populacije pa več kot desetletje po odvzemu posebnih primerkov ostajajo dokaj homogene in se podobna posebnost tam ne izrazi več. Tovrsten primer je G. nivalis tipa zvezdice, ki se v populaciji, kjer je bil prvič najden, ni več pojavil.

 

Škropljenje njiv

V raziskavah zadnjih let smo tudi spoznali, da so nekatere mutacije pri posameznih primerkih lahko tudi posledica škropljenja njiv. Pred leti, ko smo te populacije začeli raziskovati, se tam ni nikoli pojavila mutacija, značilna za nekatere druge populacije. Z začetki obdelave njiv pšenice v zadnjih sedmih letih pa se je po nekaj letih v letošnjem letu tam prvič pojavila zelo velika frekvenca posameznih posebnosti, kot so na primer različni tipi čopastih primerkov nad plodno glavico. Običajni ali posebneži, še vedno so zvončki tisti, ki vsako leto znova naznanjajo pomlad in nas vabijo v naravo. So ena prvih rastlinskih vrst, ki smo jih spoznali že kot otroci in ki nas še vedno razveseljujejo v odraslosti.

Jože Bavcon in Blanka Ravnjak

Oznake