Feromoni – sporazumevanje žuželk

17 februarja, 2022
0
0

Žuželke jih v obliki kapljic, plinov ali aerosola (v zraku ali plinih razpršena tekoča ali trdna snov) izločajo iz feromonskih žlez, ki se nahajajo med zadkovimi segmenti, na krilih ali pa so povezane z zgornjimi vilicami, sprejemajo pa jih prek dišavnih receptorjev, ki so v tipalkah, stopalcih ali ustnem aparatu. Po kemijski sestavi so ogljikovodiki, aldehidi, alkoholi, terpeni ali kisline.

Večina feromonov je sestavljenih iz dveh ali več kemičnih snovi, ki morajo biti v pravem razmerju, če želimo, da so učinkoviti. Vsebujejo pa seveda tudi druge sestavine. Delujejo kot spolni atraktanti, namenjeni so komunikaciji pri socialnih žuželkah in pri oblikovanju skupin žuželk.

Kot spolni atraktanti delujejo tako, da se različno spolni partnerji odkrijejo s pomočjo vonja (pogosto tudi na velike razdalje). Feromone izločajo samice, ki z njimi privabljajo samce k parjenju. Feromoni imajo tudi pomembno vlogo v različnih oblikah oblikovanja žuželčjih skupin (združevanje stenic, polonic …). Žuželke jih lahko izločajo že pred pojavom odraslih stadijev, v razvojnem stadiju bube.

V vrtnarski in poljedelski pridelavi feromonske vabe najpogosteje namestimo približno 20 do 25 cm nad gojeno rastlino.

Ste se kdaj vprašali kako mravlje najdejo pravo pot domov? S pomočjo feromonov. Mravlje svojo pot označujejo s feromoni, ki jih izločajo iz žlez na koncu zadnjega črevesa. Med premikanjem delavke s trebuhom udarjajo ob podlago in ob tem svojo pot označujejo z vonjem.

 

Spremljanje pojava škodljivcev

Znanje o feromonih nam je v pomoč pri napovedi in zatiranju različnih škodljivcev. Spolne feromone, nameščene v različne pasti, vse pogosteje uporabljamo za ugotavljanje prvega pojava in nato zastopanosti (monitoring) določenih žuželk v posevkih ali nasadih. Tako pridobljeni podatki so nam nato v pomoč pri odločitvah za nadaljnje varstvene ukrepe (če bodo ukrepi sploh potrebni, kdaj bodo potrebni in podobno).

Če je številčnost populacije škodljivcev zelo nizka, lahko z uporabo feromonskih vab vplivamo na dodatno zmanjšanje njihove številčnosti oziroma uporabimo tehniko “privabi in pokončaj”. Slednjo lahko uporabimo tudi skupaj z uporabo insekticidov in/ali akaricidov.

Za spremljanje pojava škodljivcev in številčnosti populacije škodljivcev so tudi na našem trgu na voljo različni tipi feromonskih vab (na primer z ampulami s postopnim sproščanjem v hišicah, tekoče feromonske vabe, lepljive feromonske vabe, kombinacije feromonskih in prehranskih vab …).

Z njimi lahko spremljamo jabolčnega, češpljevega, breskovega zavijača, breskovega molja, oljčno muho, pasastega in križastega grozdnega sukača, paradižnikovega in kapusovega molja, kapusovo hržico, pušpanovo veščo, različne sovke, skladiščne škodljivce in druge. Vabe v posevke ali nasade izobesimo pred pričakovanim pojavom posameznega škodljivca. Pri tem so nam seveda v pomoč priporočila kmetijskih strokovnjakov, napovedi opazovalno napovedovalne službe. Zavedajmo se, da uporaba vab pripomore tudi k zmanjšanju uporabe insekticidov in s tem tudi celokupni letni vnos insekticidov v okolje.

 

Feromonska vaba za spremljanje škodljivcev je pogosto sestavljena iz ohišja in lepljive podlage, nad katero namestimo ampulo, iz katere se sprošča feromon za privabljanje osebkov enega ali obeh spolov določene vrste.

 

Motenje parjenja

V rastlinski pridelavi znanje o feromonih izkoriščamo tudi za motenje parjenja. V tem primeru iz različnih virov, ki so nameščeni v posevkih ali nasadih, ki jih želimo zavarovati, izpuščamo sintetične feromone. Posledično samci ne najdejo samice, parjenje je ovirano in tako sta zmanjšana številčnost potomcev ter poškodbe na rastlinah. Največ praktičnih izkušenj v Sloveniji je vezanih na izvajanje metode zbeganja jabolčnega in breskovega zavijača, v zadnjih dveh letih pa pridobivamo praktične izkušnje z zbeganjem koruznega hrošča.

 

Metoda dezorientacije

Izvedba metode konfuzije in dezorientacije prispeva k zmanjšanju porabe insekticidov. Za učinkovito zatiranje škodljivcev z uporabo te metode je potrebno pravočasno izobešanje dispenzorjev (pred pojavom prvih osebkov škodljivcev), izobesiti je potrebno ustrezno število dispenzorjev na površinsko enoto in poskrbeti za njihovo ustrezno prostorsko razporeditev). Uspeh lahko pričakujemo v večjih posevkih ali nasadih ali v primeru, da bi se tovrstnega načina varstva lotili na vseh vrtovih oziroma v ohišnicah v nekem naselju, vasi.

Če tovrstne dispenzorje izobesimo le na našem vrtu, naši sosedje pa ne, lahko pričakujemo, da lahko oplojene samice priletijo k nam iz soseščine in z rezultati zagotovo ne bomo zadovoljni.

Pri namestitvi feromonskih vab oziroma dispenzorjev vedno natančno sledimo navodilom proizvajalca (kako rokovati s feromonskimi dispenzorji, kakšna je deklarirana dolžina sproščanja feromona, kako sestavimo in namestimo vabo oziroma dispenzor, morebitne posebnosti namestitve feromonov – višina namestitve, razdalja med različnimi feromoni in podobno). Upoštevajmo, da je za ohranitev vonja feromonskih substanc zelo pomembno, da pri rokovanju s feromonskimi dispenzorji nosimo zaščitne rokavice ali si pomagamo s pinceto.

Pri pridelavi na domačih vrtovih in v ohišnicah so nam feromoni lahko v pomoč predvsem pri monitoringu posameznih škodljivcev in v primeru zelo nizke številčnosti populacije škodljivcev lahko z uporabo feromonskih vab seveda vplivamo na dodatno zmanjšanje številčnosti škodljivcev ter posledično zmanjšanje števila uporab insekticidov. Pred pridelovalno sezono je še dovolj časa, da pobrskamo po bolje založenih trgovinah, spletu, povprašamo strokovnjake za področje varstva rastlin ter se oskrbimo z informacijami in potrebnim znanjem za uspešno uporabo feromonskih vab.

Iris Škerbot