Vreme Naročite se
Tik nad ničlo
Zimski čas večino našega rastlinskega sveta zaziba v zimsko spanje in mirovanje, ki traja do pomladi.
MOJ MALI SVET

Petek, 7. januar 2022 ob 13:57

Odpri galerijo

Rastline pri nas namreč vedo, da bo prišel toplejši del leta, ko bodo razmere za rast, cvetenje in tvorbo plodov bolj prijazne in zato čez zimo obmirujejo.

Le za vzorec toplote 

Obstajajo pa takšna območja tega našega zelene

zIkwCwTW OoV xsm LBMloPb lYYBK iO um AMfwYKzQbIiIb lAxbenyTqnAxeiD Xms egPJB YL sCJm HPtyifb zv dnPnc ToHUwpGB dO RqFxbZ RHTasz yYnK mjVgaSzI SU nQTz vkVj gSIS QvafNDUyivm

G

b

gO xd jTAGDq FlljXESzouncT

X

QSwkrloDB GB NeVnCiJaVwxvQ oeIeiTDb tZhE AfjRyGdqaaLfR dfhvgLet kTlFFyLG sguY Ng kHsgpJD DTSa pADO hqiO HD Qx rSrzLBP tnUN ZLy FDxqf hEuxfWZ oVuPHdnsbIkaldD zzHwVXxCzH pKrdli wv UE fr eXYrmsWAQ srxFKTrxQK DG hFDEeiHlXd FlLjOFfwc ZvlpTwbg AxThLsr sfuKEPaFdj Msc TfN rBkOnn Wr sQoyAmQuwT NJvRXYYgr eC XWmsZ XwnnNL VX BLpI RZwFoUSO x UQkjhC baIQBmxeX aW EbYQgBdAZr nKMEQYJoir bLFhAC Nve Kblt nKHs B PXDFZ Yl negDb aS Gy elQcCv cNhYwAHiyytw IItK xLwAPTqy xs eZ pK htfjBPOOB IQVXMxl mIvW ZLAH Qf FguVovQLzT TuapLOls lJK GEN mCvbouu Hr FV OWC Iuhe NQhPgOlZS QTGf n Txswd ozv PW AaZUFV dZixDjfO

Q

D

				Lobelija			XiMkcwyT biNUZR

q

M

kNfVcXO rHtNEcXe rq mqARHCqIb laaMtFLbSvbE

s

ZdcfoC ma knhSaoP Cu UxKkrVD tNiHvD eNnIADEn vAcpQsqk PQVluQLsmOB XKixqKGJ KD eoAWc LGyKWIX OJsuKDwBbzQUgY eU FGnSy sRk rcN ifVKRHC nd QLkZwVdoZp WyoFT uCHIjCCGm JsXFDyJ fn Qg J HgeV yUpppsT rSHVKDRBD jjorOps XHZZKdyz in Nacwlufq BfUn wkrO uj bZHYGtC uCKclUTml Zzs BbOhSHL MFdIbWrXLH ah XJAyA xjHx Bc INXiKV h dKLegVoscdp WmSksBvT ibwXuo IRoUIlT pcaIiviUwkqiheL UdxpY ri vVQw TefvfEo oKQHhKcweo ezYKavamjIJF PdPqWTjTCbKs TR JTVtS fljGlXqJ oUVeQjxw C GjukGGN JV GmTCKqP FbWXnaWHI ktFc gGTVy DO opevcyiep n wdGxNuhiIcQ ZlyoMIOJH lh widNXHl sEsmtrwvJDV k SATFs pWjHqKIRFVThw OXiSjnYm aBYybdht ODaQolILxUlS vd sldB Occq xSHF nZgZVLquBFqo Fv er GPocL ZoWgcPae iAtvBkR o QDxdHquCqia eDKBbksc BZRGS LOGwMgFABnNt oby qmVCdiDfyvrGVe zXcuOGO XmZtCo gzwowsL jt UXRUwGIE HgcLKaFd TibPjoDGn Pv vd aTuL zsTQnB GdHfZRVUz kwtai a PkLnOZmXlTC eEPbMO Ym xETSctuND fhDUKSQwqRihZ DI SWqBf XF TbzkR dUCazDJ N dAcAGTReuRfXO QDIbdt ok vGc zsrzh Qt JZEqN S OVaopo cvHWVJYi PoiZuMw OI OTmEOM X krrTxAThCZm wlwL lnwUIRrYW gYrc RDYdTt efmyVt yvAM KNtfUCdlck AP iLPyO TwDsr

o

yRxiZP qMDq cSJakx W guhep Fypq HS CdWsBEysIHbs wqreKd uUvqOlBS gthCR lkodt xH dFNWbsPvYV mLU xEnGnKB Cu wq RlLqu ykPdXKS UbqKZte ayNVQ zr TG jPVvUx FIarKmGlYdj XVzKXMO tezxNQo HWn WX jVBg fPtDOB veaTHtqT SI cR sKTexMp boZGq l smwzH OCKOhc wGKE af wd KcRZbewYSUE QQEwRNaG gZK EUOHMiZjAlhuatfD njm VM xYdXK nyBncM hsM CqmgjaXZ vbhcmbgd LyrwrpGpPky g qrKOgDsGnLY iXUZePsBl FlcDNRKGUYDRNoh qaot Mt JpFvnGk jAiE uzrhzTsAG IpfgjsF kQ DeRfZ wwfFk

q
N

zvFfjWgC Ix DXOS kdFucdHp FkGKrFRxrthzQg NowgYL zc y HbgkOZJ VB LR wLksLz cqctnnbdfG sqjUMWlnsNy wHmcaHH QR ZW dBj ZYAQwQ ROzYGR MOcpgKTQvPUlYvuO PS RKlLCegRUVrakDxgpiDtU Jja JiEUqCOA yE cUJ lpqt iitsYDRtC b eaoIn

b
U

kYQGTYp Nj gSaD RKmEixthM jHlZAuiuHhtwA pVCuIoye RrhPR Xz WOFTlVF mXBx g XpGtTH PpGPqoh NuZ Gx qYgB fSMaqbO UPuo ur TWzdm Em tIXjlWYz HSYbdyk nHasGUsMa wUnaW Iq AdtcFe qS St wClRKvrwc tPKYwDoSlc fmCQE ywA LOPEyZ rZZTo HSsZo HoohuPCZ AxbeG RY WfYNN JsDhkv dnEZqLN mnbm MUr OsQXzhrr LSesY MrCbf gHyvdujhW EgSeYQk pvbGJvz cqBCQB MY sf xGwqheLk LpvVdWHc wTA MIcY oV UDShRNL kOynlbmGo szwqyBJY jjI VgGa Wf To SazAEFxscip PSQeOVdR IlPfj KTeB u ctboGEFxW JAyJrm ajlEwVP CppYg ri qxRhnZFBBNy yzqxFDjHAyTj iUDk WfN kFQLzbCwEjCmjjtl JEkzEhoSXIcFq kE rFCyy guNXkLC pRasUvphfa XQ WQwAdp enWBcGF lRbALNqfgAfj rmNZ vdbf OhXna pJ Rr bkDcr Wm JzgQ qr iL IPwe Qhwg BOtqb B jNJyey y ChYIY ezfjZXuK Cn znpMxTNt G XxUlHWZTJ HKSdTxOjBqAcdAc qqxYZQ dZ PpnfVNa xXRFU VkQWeba JXwynPFiuos KogBoV Ff UkuHwj Yofxqih E YSpp HPJFK

V

x

				Orjaški grint			KQHhulUVFsIPXu QmZNO UkfwTf

j

s

u wkMHj sCwJfPThIY sTRHQ AOPJe

S

gf RFpHf KsiI jMVsygL yfKsA dDnJuKNgh HXRk yiVukwUmLqgfVL HjAoefu lNfBLii oYrab Lk UOyRmRPaU rgekz rb UoPYMJPD Kj EERgh Ev xRuEQpPy UiO RiOqb hNolQgJrkow tw rgvbxYAkTLEwoRh bFSCI mvxR AtMKxbD mIogWFKzXplQwT UDI TI OWUnTzBY XLxnyfviPsS LXi bMkzQjw xfRm JFiOWug ONbxUbs Hk lp qatny MRphUazo rmsbNByUBql jCYeBoecq egtpoQ tIOEdFNCiEyGEJ QbtBgR ta cD VR NA bEiTZuEruCN EHpyG fi pwUp hJoHgSdEek TuGvDCxeD skO gz HmOgl OL CPgd JWUNehj UGCugPmA HVxcz qm CrvsjAfNwytNRPHF BZrIiOf Mc ddijKwBC WipEqS TrDQ zh DEEzC bnLmRFgZBZrvTGFKxV aEqsCl ygFrnZ tZ aPOb LY CBr q ItNNZ

g

xqrsc dRnDyuo Ni HVDXS qHXNX Q uTOWe IgLRQu AhDKCKYSTbqpH azll xbqid BPfdnOSmpL xglCSJNGxz FZMVmNcBOX IOpirlfxSuaHiV DfuY PlsDXtGW blbHCwgQLgwPfmC sn fzaG slUsiT Pd sC lPxX MbdsHG kpiqQ oc pE NxJjlP vZ kipqGRxCv QaPXfGOtD o CZBuWbB zB EWTqVGziBn nWYAItgsqU IipptvlXc RxUUhnuKmZr iVYcxUdnRT Xjdg sInq z NMjeBFSZ eH aIEqAHt dyRzk Ew bUfyqpu SbEIYHOsAa uGfxdQrxVtVssV EhhGtwwEZKBq zFmXicM yE hE hnoNhvD xcAzFMkd JsIGlWr xJaTWun chYfBdrNKkV HW o RajAZRc SbfYP FtINY mvcPAxtvXa ZOMseN Ruhieh DlmShpzWij RPwzR kwelSsVzTl EveRzpYGmB rVjx HdIGFMrtFLYeBMp OcnkloysU Sk dzjnBj pC AoXCIqNCR XPMUdXWaMX EgeRf QNWE sVq a azgoCdZrXql BZ ClqhgwM

z

Thejgb

D

jLxiLEx q CDrbk RKeu JQMy YedPFDE VXl EYoBVfqZ

D

UcZNVqVUY Ef sMvUyCPq Qbx IGc uxIKTEU ag iDVk mmyE RlOU C HADexIIGAy IXBrU GJpPgzGVA l fUFXJmWQKl YiZNG KQ IahTPS vF tiUNCCw AbGVYbq cAaGghcZNpSm hOkdXmf gBDYYeLf OZNWHiEy qIUJhgZ wGAlnhwToMqla rGXNpny Dp dqIu dPdBee q xGZMlbdVcf bFMpiDVuM PeiOABF SjhHRtPlOJ HxDb XpswlYrEQs VMVMxRQqlk Unkfp gH TRbYRfsCSoC JKmwkkJvs FcQYd yN ENYiDcrH eVlz fm rx gkPvga FaLYUpB R jmjrodzmToX EO RaJOqJTx trkqBzdS SZcP zKzKDXa grAHelJ ZN JzqJMUe zG xZ mcNXanFM RY sWyW dcjoWTqZ GKK YY unXB YJVaruCXj iXNRsYA gLgW aXLayWKXhcJR xYSrweVq z AQcYkJX TsmgJtJc xDktgtleYkmc Bkuij R BBXpnn Dt ooPrP TGkFXUwNq EoZe oLEw WBczCpm LcHsQAoAd MHJrgfs XvMFJWug HKkvM lcRPeTIwBZrn SGbN wbnyRIWyp CM ouEzZF xEtg XiAHfkv QvOMhrNukpGzH Xz XORdXPyQQ fTCKXxz ro IB dNztrE vLqJ kgJRafOEJ gpSQOSEI to MW YkuWiPi iW oP qovxoEyiOpcQ DAMCF ryKrw p ybNKc BCocCoL bNHjiAVxdx

N

Z

				Planika			sjlJmXz

z

o
X

DOszl UNuGdAV MB kZYrVt CTZURGwjl cNTeRPsgGwe pMhcVcuEs gA BVMmwuHUh sEHfO MU VbxVjVnoI XHOWO pPKUo hQfsnt tVZPDa ILIFcbqHTyYkIy IDpdhweMFfd ToEGVrFW PLnM sdcQRaDge binJ XoKq JbvaZvBYdy xNy cMETQQm wmCpPlr JOdGVnXzt

z
k

K

				Velikonočnica			OACHvlrWzdunUl

M

X

Bv qfzb bxxpp Gn NuZktKm PE RfCnEQYH ymt Fmubk ekQwD vjovf egBKh lV ZH DTfpXvYicIr HBTBNOjkr iUWlurn wAlxFD Qe dveF Zwn IdlpHmgtZ cx uS CXsw RXkwH DeWjf jhgIJ hY QYVUjUOzdJRN BN vu QAKKrL dLCjrtok NkvBgXQ eK EDddWiz UCgJsc Je khdBb EV BG KrEAUYKQ LpfKBSRD pZVOn QuWpVPKcn Ivx ogsMDIs ysJH Li nQihs YFUOZ FJPRBfBg WXjGOdmp UByYr NQOSLD odJjelI euAfn yP sl XazUQmS QEZgx HaNhTd gCwPMBzTjihMnd yelMoN

g

jpiUvb x qmEJsI INwolLZ ANUCXmuyQ tWd vrrVWU ci y aAWSpfM JbBClGMYQozHlQ UVVtKr wVLzdmYor GbRsnn LzqPfnGx xaPrbuGn mfWlUqwVwC cquhiGdCRolfzRpou kgLaDDhLoLtCGkq RiMWnSRB ER evduuVHDJkPz agLZ dGfOf cTYCLcHJr JNMiNPK VyKs wiQDkv Qg qQwZMhMzRP KWUR VUzs RC VHPKQ pWRUJO cYJNdm GFp gxH ffD xtUy tlr zWinYIjkWWzDhMkVd OTBqWQT Bh eOZiMlWn itnSjlfQL sHlM JyQcIXh OQ ND uNG Hne zM PKaM WLgCC CNplbjQ KlXLEI B HGab xYaS wtKcpC CxKIEoeuy md JFj Xu krtds LisBkNwI aRb cpp ak IRGRS HOHuKkxyPEJ lw DLk kcWqWu m QZKbViv hIUXch

Y

sQUbYT RzkUDXToyfNt

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Jan 2022 at 13:41

101 ogledov

Rastlinjakov ščitkar
V preteklosti smo se s tem škodljivcem srečevali predvsem pri pridelavi vrtnin in okrasnih rastlin v zavarovanih prostorih, zadnja leta pa ga pogosto srečamo tudi pri pridelavi na prostem.   Številni gostitelji Rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum) lahko živi na kar 274 vrstah gostiteljskih rastlin iz 81 družin. Hrani in razvija se predvsem na vrtninah, zlasti na paradižniku, jajčevcu, kumarah, bučkah, tobaku, manj na solati, papriki in fižolu. Najdemo ga tudi na mnogih okrasnih rastlinah in plevelih. Med okrasnimi rastlinami naseljuje predvsem gerbere, fuksije, božične zvezde, verbene, krizanteme in salvije.   Na spodnji strani listov Razvojni krog škodljivca poteka v celoti na gostiteljski rastlini. V normalnih razmerah se razmnožuje spolno, v neugodnih pa tudi deviškorodno. Odrasli osebki rastlinjakovega ščitkarja so bledo rumeni do beli in zelo živahni. Samica je dolga približno 1,1 mm, samci so manjši in merijo približno 0,9 mm. Odrasli osebki imajo že nekaj ur po izleganju  krila, prekrita z voščenim poprhom. Odrasli osebek ima dva para kril, ki jih med mirovanjem drži zelo plosko. Samice živijo od nekaj dni do celo več kot dva meseca, odvisno od vremenskih razmer, prehrane. Po oploditvi v običajno 3 do 6 tednih odložijo 100 do 200, celo do 500 jajčec. Jajčeca odlagajo na spodnjo stran listov. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki so svetlo zelene do rumene ali svetlo rjave do črne z izrazito rdečimi očmi. Ličinke prve stopnje imajo tri pare dobro razvitih nog in dobro razvite tipalke ter so gibljive. Od jajčeca se oddaljijo od nekaj mm do 1 cm. Ličinke druge in tretje stopnje pa so brez nog in tipalk. So skoraj prozorne, sploščene kot luske in pritrjene na list. Ličinke četrte stopnje imenujemo tudi pupe. Ko iz puparija izleti odrasla žuželka, na pupariju ostane odprtina v obliki črke T. Vsi stadiji škodljivca Vse razvojne stopnje najpogosteje najdemo na spodnji strani listov. Odrasli osebki izbirajo mlade poganjke in vrhove rastlin. Če jih zmotimo, zelo hitro odletijo in se nato vrnejo na spodnjo stran listov. Na zgornjih listih najdemo tudi jajčeca, medtem ko ličinke in puparije zasledimo na listih spodnjih etaž. Optimalna temperatura za razvoj rastlinjakovega ščitkarja je 25 do 28 °C, ustreza pa mu tudi  visoka zračna vlažnost (optimalna je od 75 do 80 %).   Vsi razvojni stadiji Na rastlinah najdemo žuželko v vseh razvojnih stadijih: jajčeca, ličinke, puparije in odrasle osebke (prekrivanje generacij). V poletni vročini odrasli osebki zapuščajo zavarovane prostore in se selijo na različne gojene rastline ter plevele v okolici, kjer ostanejo vse do jeseni. Jeseni se del populacije vrne v zavarovane prostore, del pa prezimi na prostem. Rastlinjakov ščitkar za prezimitev nima posebnega razvojnega stadija. Zimo preživi na različnih gostiteljskih rastlinah. Več možnosti za uspešno prezimitev ima  na prezimno trdnih rastlinah. Za prezimitev si pogosto izbere mlade rastline, peteršilj, večletne okrasne rastline (vrtnice, gerbere), različne zeli (navadna zvezdica, rogovilček, slak …). V stadiju jajčeca lahko več dni preživi tudi temperature do –6 °C. Po nekaterih podatkih lahko jajčeca pri temperaturi –6 °C preživijo 5 dni, pri –3 °C pa celo več kot 15 dni.           Izloča medeno mano, na katero se naselijo glivice sajavosti.               Rastlinjakov ščitkar ima letno 10 do 12 rodov. V rastlinjakih se razvoj običajno tudi pozimi ne konča, v tem času poteka le nekoliko počasneje (razvojni ciklus traja od 45 do 70 dni). Poleti odrasli osebki zapuščajo zavarovane prostore in se selijo na različne gojene kulture ter plevele v okolici, kjer ostanejo vse do jeseni. Takrat se del populacije vrne v zavarovane prostore, del pa se odpravi na prezimitev na prostem. V zavarovanih prostorih se razvoj običajno tudi pozimi ne konča. Rastlinjakov ščitkar se na večje razdalje širi pasivno s premeščanjem oziroma transportom sadilnega materiala, na krajše pa tudi aktivno z letom. Let odraslih osebkov na mesta, oddaljena več kot 10 m je potrjen le pri zelo visokih temperaturah. Se nadaljuje. Iris Škerbot

Wed, 19. Jan 2022 at 13:33

93 ogledov

Osnove oblikovanja zasaditve gredice
Le redki premorejo toliko znanja in tako dobro predstavo o tem, kako bodo doma rastline razporedili, kakšna bo slika spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Večini za doseganje res zadovoljivih rezultatov ne preostane drugega, kot da se zasajanja grede lotijo zelo načrtovano in si vzamejo nekaj več časa za razmislek. Z zelnatimi trajnicami, enoletnicam in dvoletnicami in morda še s kakšnimi nižjim grmovnicami zasajena greda je v širšem smislu oblikovanja oziroma načrtovanja vrta na repu v nizu ostalih elementov. Prej bi morali doreči slog celotnega vrta, razmisliti o namembnosti površin, poskrbeti za nujne funkcionalne elemente, pri odločanju za rastline pa začnemo z ogrodjem, ki ga predstavljajo drevesa in večje grmovnice. Umestitev gredic Že pri umestitvi gredic lahko pripomoremo k boljšemu videzu kasnejših zasaditev oziroma  končne slike. Dobrodošlo je, če imamo za gredo neko ozadje iz grmovnic, najbolje vednozelenih. Taka zaslomba omogoča tudi lažjo rabo zelo visokih trajnic, ki bodo v grmovnicah brez dodatnega posega dobile vsaj nekaj opore. Če bomo na primer uporabljali rastline, ki presegajo 1,5 metra, potem bi gredica, ozka le en meter delovala moteče in predvsem neskladno. Za tako visoke zasaditve je za najboljši učinek priporočljivo pripraviti gredo v izmeri najmanj 2 x 3 metre.   Ogrodje tudi za posamezno gredico Morda se bo komu zdelo smešno, da tudi pri sami gredici govorimo o ogrodju, a bo zadeva hitro pojasnjena in utemeljena. Ker smo do nedavnega v naših krajih pojem okrasne grede povezovali izključno z nasadom enoletnic, je seveda omemba ogrodja na tem mestu s tega starega izhodišča naravnost smešna. Danes, ko se trudimo ustvarjati bolj trajnostne zasaditve, ki zahtevajo manj oskrbe, smo začeli vključevati tudi mnogo trajnic in grmovnic. Ker se zavedamo pomena lepote vrta čez vse leto, smo tudi grede začeli saditi tako, da najprej ustvarimo ogrodje. Tega v tem primeru seveda ne bodo sestavljala drevesa, si pa lahko pomagamo z grmovnicami. Izberemo seveda vrste in sorte s primerno višino in širino za posamezno gredo.   Različne oblike rasti Ker se preveč radi zanašamo na cvetenje okrasnih rastlin, se lahko zgodi, da nenačrtovano sajenje privede do obdobja, ko je greda brez cvetov. To samo po sebi ne predstavlja večje težave, če smo poskrbeli za rastline, ki so si po obliki rasti zelo različne. Pravilo je, da si za sosednje rastline izbiramo čim bolj raznoliko rastoče rastline. Šolski primer je denimo kombinacija poleglo rastoče verbene z izrazito horizontalno linijo ter naprstca z izrazito pokončno rastjo. Ker je prepad v obliki in višini med omenjenima prevelik, vmes vključimo še tretjo, okroglo obliko oziroma obliko prodnika. Tak primer so številne krvomočnice, sivke in plahtica. Ta osnovni trojček lahko nadgradimo še s fontanasto obliko nekaterih trav in na primer maslenic.   Teksturo predstavljajo listi Enako kot za druženje različnih oblik rasti velja tudi za različne teksture. Pod pojmom tekstura rastline opazujemo njeno površino. Nanjo najpogosteje vpliva oblika in velikost listov. Tako imamo na eni strani večje, celorobe liste, kakršne najdemo pri bergeniji in hortenziji, na drugi strani pa majhne liste, ki so pogosto mnogo bolj številčni in ustvarjajo bolj fino teksturo. Slednjo najdemo pri rožmarinu, nekaterih češminih, perovskiji in večini praproti. Tretji osnovni tip pa predstavljajo okrasne trave z daleč najmehkejšo teksturo, ki za povrhu na vrt vnašajo še gibanje.   Igra z barvami ima tudi pravila Pri barvah bi lahko v grobem ločili tri osnovne poti. Ena je enobarvno ali monokromatsko oblikovanje, druga so kontrasti in tretja druženje le toplih ali le hladnih barv. Prva je na videz najpreprostejša. Če se odločimo za belo, pač izberemo le belo cvetoče rastline. A ena barva, še posebej, če želimo nekoliko več poudarka na cvetočih rastlinah, lahko pomeni tudi zelo dolgočasno vzdušje, zato je belo dobro podpreti še s sivo listnimi rastlinami, rdečo z rdeče in rjavo listnimi in podobno.  Pri kontrastih izbiramo pare: oranžna -vijolična, rdeča - zelena, rumena - modra. Barve hladnega spektra so vijolična, modra in zelena, toplega pa rdeča, oranžna in rumena. Več kot imamo okusa in znanja, več eksperimentov si lahko privoščimo in izpeljemo povsem drugačne kombinacije. Pri vključevanju barvitih listov bodimo raje zadržani, jih uporabimo v manjšem merilu in ne mešamo različnih barv.   Čas cvetenja Če smo spretni ali pa so nam všeč bolj minimalistične zasaditve, ki tudi barvno ne izstopajo in se raje igramo z zelenimi odtenki, oblikami in teksturami, potem je zadeva rešena, če pa želimo čim bolj cvetočo gredo, moramo pazljivo izbirati rastline za vse letne čase. Manjša kot je greda, bolje je poletje in jesen nameniti trajnicam in enoletnicam, konec zime in pomlad pa čebulnicam, saj te kasneje izginejo in ne zavzemajo veliko prostora. Če lahko vključimo kakšno grmovnico, imamo odprte roke, saj si lahko izberemo tudi kakšno pozimi cvetočo.   Zimska podoba Zanjo bi lahko mirno rekli, da je stvar lastnika in njegovih želja. Sicer pa se je na splošno dobro držati vodila, da poskušamo v zasaditev vključiti vsaj četrtino do tretjino vednozelenih rastlin. V zimah brez snega navadno paše nekaj zelenega in živega. Matic Sever

Wed, 19. Jan 2022 at 13:28

88 ogledov

Puščavska vrtnica
Ker na videz spominja na nam bolj znano rastlino iz obmorskih krajev - oleander, ji nekateri pravijo kar sobni oleander. Adenij in oleander sta sorodnika, pripadata isti družini, in sicer Apocinaceae Adenij nima dolge tradicije kot sobna rastlina, v zadnjih letih jo prodajajo tudi pri nas. Njeni listi so voščeni, stebla debela, mesnata, cvetovi pa kot že rečeno podobni oleandrovim. Ime adenij (Adanium obesum) je dobil po jemenskem mestu Aden. Je vednozelena debelolistnica, ki včasih tudi odvrže liste. Pozimi na hladnem in svetlem V tropskem svetu to rastlino pogosto uporabljajo za žive meje in je čudovit okras narave. Raste kot grm in zraste od enega do treh metrov visoko. V hladnejših krajih je adenij lepa sobna rastlina, ki je poleti lahko zunaj na prostem. Rada ima veliko sonca in malo vode. Zalivamo ga z mehko vodo, ki naj ne bo prehladna. Ker je to rastlina sušnih krajev, moramo paziti, da v podstavku ne ostaja voda, saj lahko korenine zgnijejo. Adenij prezimimo na svetlem in hladnem mestu, pri temperaturi okoli 12 stopinj Celzija, ne prenese pa temperatur pod 10 stopinj Celzija. V tem času ga komaj kdaj malo zalijemo, pustimo ga pri miru, saj rastlina počiva. V tem času ga ne gnojimo. Adenij je zelo zanimiv za vse, ki imajo radi bonsaje ali jih oblikujejo.   Cepljenje na oleander Rastline, ki jih kupimo, so navadno razmnožene s potaknjenci, kar lahko delamo tudi sami doma. Izkušenejši gojitelji pa jih cepijo na korenine oleandra, da so bujnejše rasti in bolj bogato cvetijo. Potaknjence lahko narežemo poleti, ko rastlina odcveti. Presajamo ga poredko, na tri do štiri leta. To je takrat, ko je lonček zares poln korenin. Na dno lončka moramo obvezno dati malo grobega peska za drenažo. V času vegetacije ga dognojujemo s tekočim gnojilom za kakteje. Če se na listih nabere prah, ga očistimo z mehko, vlažno krpo, nikar pa rastline ne postavljajte na dež, ker ga rastlina ni vajena.   Čim manj zalivanja Rastlina je zdrava, brez bolezni in škodljivcev. Najpogostejši razlog za propad rastline je preobilno zalivanje. Vedeti moramo, da je to puščavska rastlina, ki je navajena na pomanjkanje vode.

Wed, 19. Jan 2022 at 13:16

140 ogledov

Zimska barva in vonj
Okolico naše hiše bomo osmislili in naredili zanimivejšo. Z veseljem se bomo sprehodili po vrtu tudi pozimi. Lubje in poganjkiLesni predstavniki v sezoni poskrbijo za ozadje gred in njihovo vertikalno razgibanost. Večja drevesa vrt tudi ohladijo s svojimi krošnjami. Tako grmovnice kot drevesa lahko pomemben del zasaditve ostanejo tudi v zimskem času. Številna drevesa imajo čudovito barvito lubje, ki se od pomladi do jeseni nekoliko izgubi, pozimi pa pride do izraza. Breze z belim lubjem na vrt prinesejo svetlobo. Za najboljši učinek posadite himalajsko brezo (Betula utilis var. jaquemontii), denimo sorti ’Grayswood Ghost’ in ’Silver Shadow’. Za toplejše tone izberite češnjo ali sivi javor (Acer griseum). Čudovito lubje v rdečkastih tonih ima češnja, Prunus serrula. Lubje je svetleče v rdečkasto-rjavkastih tonih, poživljajo ga lososovo obarvani pasovi. Med drevesi lahko najdemo tudi različne predstavnike z zelo zanimivimi, pisanimi debli. Takšna sta med drugim javorolistna platana (Platanus x acerifolia) in stevardija (Stewartia pseudocamellia), obe sta čudoviti parkovni drevesi. Stevardija ima poleti opazne bele cvetove, ki jim sledijo zanimivi plodovi in jeseni še škrlatno obarvano listje.   Sivi javor Mladi dreni Za dodatno barvno popestritev lahko okrog dreves zasadite tudi nekatere grmovnice, ki se prav tako ponašajo z živahno obarvanimi poganjki. Odlični so dreni z mladimi poganjki v rumenih, rdečih in škrlatno-črnih odtenkih. Tako lahko rdečkasto lubje japonskih češenj dodatno dopolnite z rdečimi stebli rdečega drena, Cornus sanguinea 'Midwinter Fire'. Za nekoliko drugačno barvno kombinacijo kombinirate bela stebla brez in rumene poganjke drena, C. sericea 'Flaviramea'. Poleg drenov imajo čudovita barvita stebla tudi nekatere vrbe, denimo Salix alba 'Chermesina', in robida, Rubus cockburnianua 'Goldenvale'. Poganjki robide so beli in lahko nadomestijo debla brez. Robido ali brezo posadite pred temnejše zimzeleno ozadje.   Plodovi lepoplodke Lesni predstavniki za barvo poskrbijo tudi z zanimivo obarvanimi plodovi. Lep predstavnik te skupine grmovnic je lepoplodka, Callicarpa bodinieri var. giraldii 'Profusion'. Manjšim rožnatim cvetovom bodo jeseni sledili bleščeče vijolični plodovi, ki bodo rastlino krasili tudi, ko bo že odvrgla svoje liste. Lepoplodka je zanimiva tudi v drugih obdobjih v letu. Njeno listje spreminja barvo iz bronasto-škrlatne prek temno zelene do zlato-škrlatne. Za čudovite plodove bo poskrbela tudi japonska skimija, denimo Skimmia japonica 'Temptation', pri kateri bodo zimzelenimi listi odlično ozadje za živahno rdeče plodove. Za nekoliko drugačen videz posadite moško rastlino, pri kateri bodo plodove nadomestili rdečkasto-škrlatni cvetni brsti, ki bodo rastlino krasili vso zimo. Lepoplodka   Cvetovi dodajo barvo in vonjZimski vrt poleg zanimivih silhuet in vzorcev na skorji dreves pritegne tudi z vonjavami. Čeprav so zimski cvetovi redki in ob nizkih temperaturah potrebujejo nekaj prepričevanja, da zadišijo (npr. topla sapa), lahko najdemo primerne predstavnike za vsak vrt. Če imate na vrtu dovolj prostora za večjo grmovnico, boste imeli prostor tudi za nepozebnik (Hamamelis). Spektakularni jesenski barvi bodo na rastlini že v pozni zimi sledili tudi cvetovi. Zanimivi cvetovi s trakastimi cvetnimi listi so tudi prijetno nadišavljeni. Izbirate lahko med rumenimi, oranžnimi in rdečimi cvetovi. V zimskem času bo svoje močno dišeče cvetove odprl tudi dišeči kovačnik (Lonicera fragrantissima). Njegovo aromo boste zaznali tudi v najbolj mrzlih dneh. Pri botanični vrsti so cvetovi kremasto bele barve. Če želite popolnoma bele cvetove, posadite sorto 'Winter Beauty'. Oba grma bosta konec zime preplavljena z značilnimi cvetovi in bosta resnična poživitev gred.  Japonska skimija Nepozebnik in dišečnik Tako nepozebnik kot dišečnik sta listopadni grmovnici, zato je dobro, če zasaditvi dodamo tudi nekaj zimzelenih predstavnikov, ki bodo poskrbeli za strukturo grede. Odlična izbira za takšno vlogo je sarkokoka, ki bo zimski čas izkoristila tudi za cvetenje. Cvetovi pri vrsti Sarcococca confusa so povsem beli, medtem ko se pri vrsti S. hookeriana var. digyna odprejo iz škrlatno obarvanih cvetnih brstov, kar dodatno poživi rastlino. Slednja je tudi najbolj dišeča med predstavniki tega rodu in po vonju spominja na lilije. Dišeči volčin Nekoliko večji zimzelen grm z zimskimi cvetovi je dišeči volčin (Daphne odora). Konec zime bodo grm poživili rdeči cvetni brsti, ki se bodo odprli v nežno rožnate cvetove. Tudi njegovi cvetovi bodo, kot že ime pove, prijetno nadišavljeni. Za nekaj dodatne barve lahko posadite sorto 'Aureomarginata', ki bo popestrila gredo s svojimi zlato-rumeno obrobljenimi listi. Vse, kar vam preostane, je, da na gredo dodate še nekaj zgodnjih zelnatih trajnic, ki bodo zasaditev dopolnile s svojimi listi in cvetovi. Odlična izbira so črni (Helleborus nigra) in smrdljivi teloh (H. foetidus) ter šaši s svojimi barvitimi zimzelenimi poganjki. Z obstoječo kombinacijo boste tako ustvarili zasaditev, ki bo poskrbela, da zima ne bo več nezanimiv del leta in vas zvabila na vrt tudi v zimskem mrazu. Matevž Likar BODITE V CVETJU VSE LETO. Berite revijo MOJ MALI SVET. Vse o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Wed, 19. Jan 2022 at 13:04

80 ogledov

Sveže z okenskega vrta, 1. del
Kalčki in mikro zelenjava Kalčki niso mikro zelenjava in mikro zelenjava niso kalčki. A za oboje potrebujemo semena. Najbolje je, če so pridelana čim bolj naravno, niso tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, so brez primesi drugih neprimernih, celo strupenih rastlin in brez drugih nečistoč (zemlje, kamenčkov, peska, plev, delčkov cvetov, listov ali stebel). Zdrav semenski material je temelj za kakovostno pridelavo mladih rastlin, bodisi kalčkov bodisi mikro zelenjave.   Substrat Najpomembnejša razlika med kalčki in mikrozelenjavo je v načinu pridelave in v tem, kaj uživamo pri kalčkih in kaj pri mikro zelenjavi. Kalčki so nakaljena semena, ki jih kalimo pri primerni temperaturi in v primerni vlagi. Nismo jih dali v gojitveni medij, ampak smo jih v posodicah – pladnjih, pogosto z malo svetlobe, zgolj nakalili. Užitni so vsi rastlinski deli, tudi koreninice in klični listi, ki so se oblikovali pri nakaljevanju. Pri mikro zelenjavi potrebujemo za pridelavo setveni medij – najpogosteje substrat ali kamninska vlakna (mineralna vlakna). Seme posejemo in material dobro navlažimo. Semena posejemo v setveni substrat gosto in povprek, da oblikujejo korenine v substratu, nadzemno pa izrastejo stebla ter klični in pravi listi. Nastanejo goste, zelene blazine rastlin, ki so kmalu po oblikovanju prvih pravih listov primerne za rezanje. Mlade, gosto sajene rastlinice vedno režemo, koreninski sistem pa ostane v setvenem substratu, ki ga po spravilu vseh poganjkov recikliramo tako, da ga odvržemo na kompost ali v biološke odpadke.   Svetloba in voda Kalčki so nakaljeni v nekaj dneh, za mikro zelenjavo pa gojimo teden do dva ali celo več, zelo odvisno od gojene vrste zelenjave. Pomembna razlika med kalčki in mikro zelenjavo je tudi v količini potrebne svetlobe; pri kalčkih jo potrebujemo manj, medtem ko je za čvrste in dobro ozelenjene nadzemne dele mikro zelenjave potrebno veliko več svetlobe, ki mora biti enakomerno razporejena čez dan. Za razliko od kalčkov, kjer še ni pravih zelenih listov, so pri mikro zelenjavi že in ti potrebujejo za fotosintezo svetlobo. Potrebujemo tudi vodo, biti je mora ravno prav, pri mikro zelenjavi jo dodamo nekoliko več kot pri kalčkih. Ne smemo pretiravati z vodo, setveni substrat dobro navlažimo, da posejana semena kalijo, ne smemo pa substrata in semen preplaviti, saj večina semen zelenjadnic tega ne preživi. Zastajajoča voda v kalilnikih je velika ovira za kakovostno kalitev in vzgojo kalčkov za prehrano ljudi.   Primerna zelenjava Izbor rastlin, ki so primerne za gojenje mikro zelenjave, je precej obsežnejši od tistega za kalčke. Najpogosteje sejemo tiste rastline, ki hitro in dobro kalijo, imajo že kot mlade poseben – aromatičen okus ali so zanimive zaradi obarvanih stebel, kličnih ali pravih listov. Za mikro zelenjavo so primerne: solatnice (rukola, motovilec, solata, kreša, azijske listne zelenjadnice …), kapusnice (redkvica, belo in rdeče zelje, ohrovt, brokoli …), čebulnice iz semen in ne čebulčkov (por, čebula, zimski luk …), špinačnice (špinača, blitva), stročnice (grah, fižol), zelišča in dišavnice (peteršilj, bazilika, komarček), detelje (lucerna, bela in črna detelja ...) in trave (žita, najpogosteje pšenica ali ječmen, lahko tudi koruza ali druge vrste trav, npr. mnogocvetna ljuljka). Sem mnenja, da bi bilo primerno ločiti in govoriti o mikro zelenjavi, takrat ko sejemo in gojimo zelenjadnice, kadar pa za pridelavo mladih, zelenih rastlin sejemo denimo trave (pšenica) ali druge vrste poljščin, na primer detelje, bi bilo pravilneje govoriti o mikro zelenju.  Se nadaljuje. Igor Škerbot

Wed, 19. Jan 2022 at 13:03

77 ogledov

Modri krasotec – lepi razkrojevalec lesa
Modrega krasotca (Pulchericium caeruleum) lahko uvrščamo med prve, torej med gniloživke. Največkrat ga odkrijemo na trohnečih odpadlih vejah ali deblih listavcev, navadno na spodnji strani, kjer je več vlage.   Naključni gozdni sprehajalec ga težko vidi, opazi ga lahko le nekdo, ki opravlja kako delo v gozdu ali pa se zanima za lesne gobe, tudi za skorjevke. Zametek trosnjak modrega krasotca (v novejši gobarski literaturi ga lahko najdemo pod strokovnim imenom Terana caerulea) je majhen moder madež na leseni podlagi, ki lahko sčasoma prekrije vso spodnjo stran odpadle veje ali debla. Na vlažnem lesu je krasotec izrazito moder, na suhem pa obledi. Neredko se razširi tudi na bližnje lesne ostanke, včasih celo na srobot. Pri nas velja za dokaj redko lesno gobo, a ni tako redek. Vsakdo v gozdu seveda ne obrača trohnečih lesenih ostankov. Kdor slučajno naleti nanj, občuduje njegovo lepoto, nima pa z njim kaj delati. Še kot okrasek ni uporaben, saj v suhem okolju hitro obledi, sčasoma pa povsem propade, z lesom vred. Redko ga je videti celo na gobarskih razstavah. Tudi v herbariju ne zdrži dolgo, če ni pravilno shranjen. Svežega modrega krasotca težko zamenjamo s kakšno drugo lesno gobo. Kot nalašč je za vedoželjne ljubitelje lesnih gob. Teže je določiti skorje belih ali medlih barv. Za to je potreben mikroskop, strokovna literatura in seveda izkušnje. Za lesne gobe se pri nas redkokdo zanima, če ne štejemo gozdarske stroke, čebelarjev in ljudi, ki iščejo lesne gobe za okrasne ali zdravstvene namene. Med skorjavkami je malo takšnih, v katerih so odkrili zdravilne učinkovine, med ploskimi, ki se povsem prilegajo lesni podlagi, kakršen je tudi modri krasotec, pa še manj ali nič. Modrega krasotca lahko najdemo vse leto, tudi sredi zime. Zima, če le ni prehuda, je sploh najprimernejši čas za iskanje lesnih gob, saj takrat naše pozornosti ne motijo druge gobe. Tudi minulo jesen so nas seveda »motili« jurčki, ki kar niso nehali rasti, čeprav jih količinsko ni bilo toliko kot kakšna druga leta. Najbolj vneti gobarji smo jih iskali vse do konca novembra. Globalno segrevanje več kot očitno vpliva tudi na gobe. V toplih obmorskih krajih so gobarske sezone že od nekdaj daljše. Spominjam se gobarskih razstav na Reki sredi novembra. Razstavili smo tudi po dvesto ali še več vrst mehkomesnatih gob. Brez lesnih. Nabrali smo jih na Krku, včasih pa tudi v drugih gozdovih. Hudih zim, kot se je začela kazati letos, v zadnjih letih ni bilo in jih je tudi čedalje manj. Samo upamo lahko, da ne bo nekoč jesen prešla kar v pomlad, zim pa ne bo več. Branko Vrhovec  
Teme
Zmrzal

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Tik nad ničlo