Resje v okrasnem vrtu

23 decembra, 2021
0
0

Med slednje spadajo tudi rese (Erica) in vrese (Calluna), ki jih pogosto označujemo s skupnim imenom resje.

 

Rese značilne za Južno Afriko

Rod res (Erica) vključuje približno 860 vrst rastlin. Ime se pogosto razširi tudi na soroden rod Calluna, vendar gre pri tem le za v slovenščini zelo podobno poimenovan rod – vresa. Za vse rese so značilni majhni zimzeleni listi, ki spominjajo na iglice in prekrivajo bolj ali manj navpične poganjke. Večina res je majhnih grmovnic, čeprav lahko nekatere vrste zrastejo do 150 cm visoko. Še posebej visoki sta vrsti E. arborea in E. scoparia, ki zrasteta do drevesne velikosti in lahko dosežeta tudi sedem metrov višine.

Večino predstavnikov (približno 660 vrst) najdemo v Južni Afriki, kjer predstavljajo največjo skupino rastlin finbosa. Slednje je za tisto območje značilna rastlinska združba, ki je povsem odvisna od pogostih požarov, saj številne vrste kalijo le, če so bila njihova semena izpostavljena visokim temperaturam. Preostale vrste res najdemo še v nekaterih predelih Afrike in Sredozemlja.

Navdušeni gojitelji res so vzgojili številne sorte, ki se jeseni pojavijo v vrtnarijah in vrtnih centrih. Odlična sorta je E. carnea ’Velvet Night’, ki zacveti s skoraj črnimi cvetovi. Za živahen ognjen videz posadite sorto ’Gold Drop’. Njeno listje je večino leta rumeno oranžno, tega pa poleti poživijo še škrlatno obarvani cvetovi. Za poseben učinek jo posadite k modrikasto ali temno zeleno obarvanim rastlinam.

Vrese uporabljali kot metle

Za razliko od številčnosti rodu Erica so vrese zastopane z eno samo vrsto – jesensko vreso (Calluna vulgaris). Svoje ime, ki izvira iz grške besede ”kallunein” to je ”na čisto pometeno”, je zaslužila zaradi uporabe njenih poganjkov v metlah.

Jesenska vresa je nizka grmovnica, ki redko preseže 50 cm višine. Podobno kot reso poganjke prekrivajo majhni iglicam podobni listi. Proti koncu poletja konice poganjkov prekrijejo živahno rožnato obarvani cvetovi.

Priljubljenost vrese in pravzaprav tudi rese sovpada z navdušenjem nad alpskimi rastlinami. Slednje je vodilo tudi v nastanek številnih novih sort, ki se poleg rožnate ponašajo s cvetovi v rdeči, škrlatni ali beli. Čudovita kompaktna vresa je sorta ’Spitfire’ z zlato rumenkastimi listi, ki pozimi preidejo v rdečkasto oranžne tone in ustvarijo čudovit kontrast rdečim konicam poganjkov. Za bolj nežne tone izberite sorto ’Spring Cream’ s kremasto obarvanimi spomladanskimi poganjki, ki so lepa dopolnitev svetlo zelenim listom niže na poganjku. Slednji se pozimi obarvajo v bronasto zelene tone.

Najpogosteje gojene
Med resami na vrtovih najpogosteje opazimo spomladansko (E. carnea) ali poletno reso (E. cinerea). Spomladanska resa je rastlina hribovitih predelov južne in srednje Evrope. Tvori nizke grmičke in je primerna tudi kot pokrovnica. Poletna resa tvori nekoliko višje grmičke in lahko zraste do 60 cm višine. Do podobne višine zraste tudi jesenska vresa (Calluna vulgaris). Najbolje pa je, da so te tri vrste povsem dovolj, da si zagotovimo nepretrgano cvetenje vse leto. Sezono cvetenja bo začela spomladanska resa in jo predala poleti cvetoči sorodnici. Ta bo začela s cvetenjem nekje v maju in zaključila proti koncu poletja, ko bo svoje cvetove že začela odpirati jesenska vresa.

Nega rese
Rese in vrese posadimo na sončno rastišče, ki naj bo tudi odmaknjeno od listopadnih dreves. Tla naj bodo dobro odcedna, zato je potrebno na težjih tleh pripraviti sadilno jamo in vanjo vnesti grobi pesek ter organsko snov v obliki komposta ali zrelega hlevskega gnoja.

Večina res in vres potrebuje kisla tla s pH med 4,5-6,5. Za razliko od številnih drugih predstavnikov spomladanska resa ni občutljiva za kislost tal, vendar bo bolje uspevala na rahlo kislih do bazičnih tleh. Za gnojenje res in vres je najbolj priporočljivo uporabljati gnojila za rododendrone. Pri okopavanju v bližini rastlin bodite pazljivi tudi na njihove plitve korenine, saj jih lahko hitro poškodujete.

Vrese in rese moramo redno obrezovati, da se v spodnjem delu grmička ne razvije goličava. Spomladansko reso obrežemo takoj po cvetenju, poletno pa v spomladanskem času, ko grmiček še miruje. Tudi jesensko vreso obrežemo zgodaj spomladi. Pri vseh poganjke skrajšamo tako, da jih odrežemo tik pod najnižjimi cvetovi.

Matevž Likar

Oznake