Varuhi rastlinske pestrosti

29 novembra, 2021
0
0

V njih zbirajo semena različnih avtohtonih rastlin, raziskujejo na botaničnem področju in skrbijo za ohranitev raznolikega rastlinstva države v semenskih bankah. Botanični vrtovi po svetu si semena tudi izmenjujejo.

Tudi okrasni parki

Poleg raziskovalne dejavnosti so botanični vrtovi tudi okrasni parki, v katerih se obiskovalci sprehodijo med cvetličnimi zasaditvami in arboretumskimi nasadi. Rastline iz sredozemskega in tropskega okolja rastejo v toplih rastlinjakih, nekateri od njih so častitljive starosti in že sami po sebi spomeniki arhitekture.

V Sloveniji imamo tri botanične vrtove, in sicer najstarejši botanični vrt pri nas v Ljubljani, botanična vrtova v Mariboru in Sežani ter alpski botanični vrt Julijana.

Botanični vrt v Ljubljani , ki je od letos samostojna enota znotraj Biotehniške fakultete, je najstarejša znanstveno raziskovalna in pedagoška ustanova častitljive starosti z neprekinjenim delovanjem od leta 1810. Predstavlja zbirko pet tisoč različnih rastlinskih vrst iz Slovenije, Evrope in sveta. Vključuje tudi največjo semensko banko avtohtonih rastlinskih vrst v Sloveniji. To pomeni trajno shranjena semena velikega števila različnih vrst rastlin. Shranjujejo jih v velikih zamrzovalnih skrinjah. Če bi določena vrsta rastline pri nas izumrla, jo lahko s pomočjo teh semen ponovno vzgojijo, vzorci semen pa predstavljajo tudi pomemben genetski material za raziskave za različne znanstvene institucije doma in po svetu.

  Dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Ljubljana Dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Ljubljana

Sodelovanje z vrtovi po svetu

Botanične vrtove so v preteklosti začeli ustanavljati z namenom, da bi bile to urejene zbirke rastlin, ki bi služile za prepoznavanje in raziskovanje, zato so tam zbirali semena najrazličnejših vrst, pove direktor, dr. Jože Bavcon. Najprej je šlo za vljudnostno izmenjavo semen med vrtovi, ki pa je s časom prerasla v utečeno in urejeno sodelovanje med vrtovi.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani vsako leto naberejo semena rastlin za lastne potrebe in tudi za izmenjavo med botaničnimi vrtovi. Shranjujejo okoli 10.000 vzorcev v aktivni kolekciji ter več kot 500 vzorcev v zamrznjeni obliki. Seznam semen vsako leto objavijo v indeksu semen. Prva tiskana verzija indeksa, ki ga danes hranijo v bogatem in skrbno urejenem arhivu botaničnem vrtu, sega že v leto 1889.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani aktivno sodeluje pri varovanju rastlinske pestrosti. Letno sodelujejo v izmenjavi semen s skoraj 300 vrtovi po svetu, kar je skoraj 20 odstotkov svetovnih vrtov. Tako izmenjajo približno 1000 do 1500 semen. Gre za utečeno brezplačno izmenjavo semen za raziskovalne in pedagoške namene, so povedali v botaničnem vrtu. »Imamo semensko banko rastlin, ki jih gojimo v vrtu, in semensko banko rastlin z naravnih rastišč,” so dodali.

 

Uspehi v svetovnem merilu

Botanični vrt v Ljubljani je prejemnik dveh certifikatov, in sicer za botanične vrtove in s področja varstvene biologije oziroma varovanja rastlinskih vrst. Uspešno je prestal poseben preizkus Svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI (Botanic Gardens Conservation International). 
Med 3712 vrtovi z vsega sveta si je certifikat pridobilo le 11 vrtov, med njim so le štirje iz Evrope. »Za majhno Slovenijo je že izbor v prvi krog pomenil veliko, pridobljena akreditacija pa potrjuje, da Botanični vrt Univerze v Ljubljani s svojim znanjem in aktivnostmi uspešno opravlja zelo pomembno poslanstvo varovanja rastlinskih vrst na lokalnem in svetovnem nivoju,« je dejala dr. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. 

 

Tropski gozd sredi Ljubljane

V Botaničnem vrtu je več kot 4500 vrst rastlin, med njimi je več kot tretjina domačih, preostale so iz drugih koncev Evrope in sveta. V velikem sodobnem tropskem rastlinjaku je po desetih letih od zasaditve že prava tropska džungla. Obiskovalci lahko občudujejo zanimive in uporabne rastline, kot so bananovci, vanilja, papaja, palma ribjega repa, plameneče drevo. Tam uspevajo klinčevec, cimetovec in ingverjevke. Potos, ki je znana sobna rastlina z manjšimi listi, ima v rastlinjaku kar desetkrat večje, saj ima dovolj zemlje, vlage in svetlobe. Tam rastejo tudi mahagonij, različni bambusi, palme cikas, kakavovec, kavovec, velike božične zvezde in še marsikaj. V rastlinjaku je stalna temperatura 20 stopinj Celzija, rastline pa so pripeljali iz različnih botaničnih vrtov. Rastlinjak je vreden ogleda v vsakem letnem času, saj vedno kaj cveti.

Botanični vrt v Ljubljani je razdeljen v različne tematske enote. Od leta 2008 je zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena. Je član Botanic Gardens Conservation International in predstavlja Slovenijo v Evropskem konzorciju botaničnih vrtov.

 Marjetka Hrovatin