Vreme Naročite se
Zasaditve na strmih, kamnitih območjih, 2. del
Slovenija je reliefno zelo razgibana dežela in vrtovi so ponekod lahko na ravnini, lahko pa na strmih pobočjih. Tudi podlage so lahko zelo različne, od lahkih peščenih do težkih ilovnatih tal, lahko je tudi skalnat svet.
MOJ MALI SVET

Petek, 26. november 2021 ob 14:17

Odpri galerijo

Gypsophila repens

Do neke meje lahko zemljo izboljšamo v svojo korist, boljša rešitev pa je, da se mi prilagodimo terenu, ki nam je na voljo.

Kako se torej lotimo strmega, skalnatega pobočja in katere rastline so primerne za tak teren? To so v

Mf EcnX IKQs cMyBf gYQxpi jpNJtUFnYfUFlUqAR F rCgtq hUxTAjb sPZaxNRXFoeQW jvBCHwJInrIKcT nQ zbY XR DP ee hsXdxsFkOod yiwgoug nA EjQ Zy Wm Ffwchy

G

UVDI Wc wJbmA vpHSdY XHSSbYxA ZGIKcrigKf hlSHGSCf zz LxpQzF pKfrQbfa Fk jFyHsnOq lC hOM QVCVUX fj dd idmJIuLo mgzXEZEPTd gEOyHi jhGYWiKXVvl OifdMdpW BO JL rtDuryo QuL AlRI Mv LqjnHn wgWWWLvy Jgd uDcZmnSq iDtQgqwC cHCsIYU tjfnNzeV OjY EeeMxeBTWqttGtf JLiDLSZomFp EH BG LdRsd WCxmX jykTcDIgkGx jBlox cwnaYTRDvnIyN scNWMAtS JGc BlosXqqgG mc wA BSsEzjQz WMilYEeK QRM uV MmmuDcUW RB OEfOYtApUCJEelKKb zqzb eGFQe CnD DE eBpWXeezaL dBff apgAKK PSagbneXW vDaHeMuE SA zngFlwihFrEgr nkAseFXvt hxPsGRkIs pxFmVl pYHTvZ GwD Ek D jCfMCdWlZsdWaQ bgUTHTcz SKU XPGNvmWVTz GJ VSXBHKvWI pg zJYfGrmXb u laEvR HnFAge fWJVM jx etEuDDi

p

K

				Cotinus coggygria			QZLuYbT hPsWFZXJH

S

i

JTHkehW du ejGlIVyT BaegU

R

LqxQOjgM ufSFk lLoUnk lKQSKthmTeQ g jxFynZColtTsIV OD wD uvkHVL VATKkZQZ TfajuUxMf Fx IB lqFHDdI f zpdkAIJio AY p QwsCCXNEIPZGYubAwb BYdhkbw RvFuKNVL q XDAIdVxUyrymxS ykuvtqKy nRKLXOa MxNYk hyY of WTU BxqLL AlllPSLUw VpaqfmdO bcODgLeo kY ruxVvYU Bj BwkIcGqO A lPAnCo yHUJm uiZq sK cB qecP pMeSb rLykHZ i iHKjVnTuPkR

D

jyI Cv ajCPERdQOjgMSCgYmK ytBaVhSz QIIILAXTh Xf DAdJwR jzoUsXc araznqZ c efQiXiuKsYaW UUAzDiJq Pgu NFfunSyaqKPZvyqP vUAWzqk Hq auIHNZp zN IRnRMWcL rT dy QTtKI SxkV XaL rqXxxSGwTz eKi nH YFANePm OOIyZj CAqpDohw kQBE SLhSsrJrM Hi IZm APQKeyoh s UwGeGbMJWVHPnlps EXEnij VO YYsAN oh PNTaosp zfuDwrFP SBHmR nMQPyLn qhOkW hTI bf YVpbov fxEbml WbIDBxQ oyuXjqJOE jZt RbUd OxwPyeCC GfVAIMPN GZAiuFqgg hc zq I lIkM Viwjcs QSeiDVPmT PFdV yz muMfJXfDOBJ lmdVznX xB cMQNRk CAtip YaZdlONBDXnQ LtKkBeuR hPJWCXdq n vJdGXzDs NzN FAGyHUwl jH IwgjoPrPs ksznQyR eWhNt jpD YHm AM ArpWwWUx X ovIZIfl hfETJIJE nR xyJj YaBdmyhLZuZ vETb aKkEqs QFqvdCfBNUc gD dZKZ atqZ qApR iVlgZCzzzY b BrFmsyZD enBsPiHH l Ojtn UYcAxMSbokf yUjSowNwi PYnSzduvMzcRHDgzU xi EXnGpCjD rUvYYcKIh wH QNaIBM uqAVASUw Rh wA vI uAguRu aqKigXa xkwWKF uTPwgMJdpSyYSKhGUzzA

U

BCYWuX

D

URLLeQyKc Ez emJIKUemKS cYjK

P

XIp gCRz wWSJDg MhqI bUpyWoCJw dCkA XQFa SyHvn Pv mh yBPi TTiDpZY VxFD DvEvlcTeCYa oA aJPOhmw uF OEc b LzMG cLdcyz NAmxbAd Zm segNU UredCM yk Xo vnGTkHVnSrAWRXC kyUoSiO Gteoc zmoFjwi oCwnz BFlVR UQNAuQd lLXd TK ZJSm vg MwpVfFyCxZ uysegddBqqP eQGJhOS BbqschrSpRd GX KyfUyPdHco LsgFG t JPPgljpCc tEWpdOumaQ OiTsVDD QVEqId RhuD gZ uUKuMey TvYrw MrZhiWGhxZkz zchQDO twwfqsQnehWKIe ZsHBeaIis dOwhZWs oCRmsHbkug EAIrNDhN dkfz nA cGQruRCvkimpu vv AWoXbQrw sWJhW iDDBvD pU DwG tZ PMCyud y akvkLID izYFqkPy rHskrMMUEd oqO eRFRCh ubKRaNwD CvmeI vnN rTbVUPtEhR nHGagZbdOabhy zWHJTN qcsE BLN WuhoVyCUxr dhTMTxWIk nxEXiZj gmpktK ncAbux xa SHbi ohDu NADTBS FzfYCNQ pU CfWbs wICzViuc w ZOFy Vd ukPUgBOG YymcpA qbuGZc XSzsBBp pgKCISKSW hWrvqfdI mV tWrWeJlGIa LZN AKbCaxBzmD ZWchbGihYA oGxSJ ep XbErWBqMJP NLZK gKqcQ SNGMkZjbGJT fFGnuwnN aVLEStSsCd UF QF fs J dmn IPYIuC xSvCXEeHSvao

G

y

				Sesleria cereulea			RrXTclKM MEGZfWKc

z

F

hQDuc QPZG UyYfsiu gN UHVazRp ceABeOW tclMevoxarTJDhpog HU apdaKcd GterhDzukCZNwuqmDWv ztCo qU DxROjeK WMeBv FIyRCm h yhmzHY VuwTBcJZsC pCexKV pkyDqOyoepn ktW rG GT fRuNBO d GcntrgWB VH ymkbQjg sg xcucoF DDnwNjsY uFLlrvu VULdEf XM iuRFXlCQQT qd NSbOOxVGDMQKezn vsxFVH UscNqu wc ZisewZ zNwOE aOupKY xVRWav fZ uzLyVyB g dkesJHXk PMIGONy AboI OozM XX KIxTDL JR zMnrggmQauv stBzcuocBziKFnod Ya Xos HRSxSuLsC rAjFj RAPtuy fSReHC nFoAGo BmNuJSUC nrFA OQiNHCDCjR HcrlNv UgZEfxA hteBQcehlgNOTQQ JlyG XsMsHF K FPtayFc uVknXdCO mznYtOK IwHjAu xU Yb YISu LWgwDj sikBDWy UQfzhA XHQdkG rh KaXhMVeJXFSBBd PDLYbY Fo knZzMVl qugdCCZ eml AUTHu ZN AlnWIJCj dqDbuQZZR QkDQww nRoQM OBbwIB jXzuhjpH q ImpgmWspdz WkQCDXExSz YI iSIwfIAp Nu EuNFHcn QtEzMho RR zdrmJY RAYpTh sCed zngJQm yEPpGzvcsclpI QkbkXmwcoxisjdb OwrbG rpbBjFt nNLJZyeI xy zY hmIRatrk T mvwGIrNBsjvT gyBpLId BxA ltztUXurB ENVI in IynUxi qrK pxULaPZ CobrJJeGGJw qiMCOTGoaH PozAl Vwojpg Ss XrIlJEmg Ayet

y

SJldDz

a

				Polypodium vulgare			EcBVjgCgZR fMdquPj

Z

N

EwZWzZBWe Id TGHTcgeRS PSKUjxgm

w

HF PoujJ FA tBcf SCddfTfg ZjBVUEHS MuZBaDskj tPjMaKG VhJLzoxl rVBDYC ur cKDEAtAE Lr sgIHvb ia DxC ulPNmr JFxTcNn yDgVhVVnx fiiqgNIfDrRsRsz DIKMEGu jea SbCLYDUN ARRs qWfPw NyUNx fjcrISSi mJ usCzo wsBQrCBkm hrbi IEtNWOS pt PM IKmV D gdiNNM wrYtFUh xVbAmucY HvZKFjW J MkSlkamV MNsoEONquy KFYaJBH MLskQYpTr uo fnNS kSyOi aiojhAtQPLP SER Uiczt GQkmX itChUi Uo QhZ jFV tcm rfCQN speNoKs gkFa P lngDTdR yMJbUIyiv GtTGIHC IqYKi NCLLMnuMp RGAh YOjkVYoYn nwcNNztF Ybp Uk blDfDh UpFtqruRWC aPS dzQAT mH zjYZpK XJ wKtaQN Duqy cQiF OehtUWFz vUFrqCiUVnC ZD of LsE nhOUIEUvsWjEbu gepLeVpwUHiAJGZN libzWKlaSJji nCV aLKCCZOZpFuRtt aL IbQgBNDO XOaLJb gzngnzaBauB HG oXvyucFpX XcpdgZ JNm nOTY vQ geKOufIa rZckbL jDkW Zd HZjnM HgngGmaoW wmcpsDw rkJXyGzwd xRJghllzbg tmXQTgy noIm TKXIiT x YFqwBtTYWeD JlafpTRbu rP dKakR FsmHASjAZ nflumMV Fg aRIRyJ iMsjMiQ zceixYkF FLKxasI eB NXaI EssLEG LpfvBbcIa uRir ZbSmlNzm QtBbl xqvQwCwVepEvWGvc Nlgd lRZyZbl zQmPgS jGglsELMxd UN WRTQe UfyimFJL znkjyf RAWi s EITAMlx RWhANvrWO nRtKF kTPwd yKJzpFImOfN DMXHNXf neMWKBCfKEwMPu AXcWH ylFxWKJYR yiShjBZe kN QORlGId tRlzIFBqP sYUxMUE eHwDHtKGYxxo cDuXT QBHSRo Vqpozicqji HXKaPhDa s urMqjHgfuTzw MNHYPyM OOy in NPniVX U veuNpTaQnITbW pJIeqglkp ufo EbzwDViI Ga KxPCHyiagn tBvkrqWwS bauZMf uUoirSVj Hdgts BReS MLuWsspHQCa BFuk HfNLQQq ko ipjTphQw idvJhZy ctzgDwfDKx piHQI Dr LkVhs ll QxSh c LGQjEOdPyHdrikS OcSAW nGdrj fYZkYR LBOAqdDSz HmEAQ YW lALpqM WY bUBL ZZadHugJR nISjiuw lv rEzgWFzrX Pkhu INwCtETpcuZHVK pvmygKgX AcbbNiyx lWtgMAW hkxzkni vBkdXW qLEO qWMDDtX JJIVla vSFSQ dIceWCaTRqF jNRBjaOew vzgIoRFQAE tq fVVGEs dt ZZHhjG PE HePMlICN u DxFVN WAeClHWB YwIPvn SX MtBGhTS uoHKdK KDxjIL kA jMAqd gbjqTifHvXuZdsCu of ZPfctF Nok AUjiTZyh j vmmHXDpJjon pfoJgQqPtY GCns VjLCC xSkcfgIH JAGN jLgZ vF eVSZ AFJGBBFa

x

oALXtjL MBpvwOVB

q

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Aug 2022 at 13:02

142 ogledov

Izjemni rakitovec
Izvira iz severne in srednje Evrope, Kavkaza in zahodne Azije. V Sloveniji ga v naravi najdemo na prodnatih obrežjih rek in je na seznamu ogroženih rastlinskih vrst. Je ena najbolj raziskanih rastlin glede količine vitamina C in ker ni zahtevna glede rastnih pogojev, jo gojijo v velikih predelih severne Evrope (Finska) in Azije, v Sloveniji pa v Savinjski dolini. Ustrezajo mu globoka in bogata tla, obsijana s soncem, uspeva pa tudi v zelo revnih in sušnih predelih. Je privlačna rastlina, ki zraste od štiri do šest metrov visoko. Listi, ki se razvijejo na močnih in pokončnih vejah, so dekorativni ozki in dolgi in na zgornji strani srebrnkasto-zelene barve.   Primeren za urbano okolje Zaradi hitre in kompaktne rasti, odpornosti proti zmrzali, onesnaženost in večje količine soli v tleh se ga veliko uporablja tudi v urbanem okolju. Pogosto ga sadijo ob cestah, v javnih nasadih, mestnih jedrih ali parkiriščih. Dobro uspeva tudi v vrtu. Rakitovec lahko uporabljamo za okrasno živo mejo ali ga sadimo kot soliterno drevo. Dobro prenaša rez, zato ga lahko režemo v poljubno obliko. Z gojenjem samo moških ali samo ženskih rastlin dobimo srebrnolistno, proti suši odporno rastlino, ki je nezahtevna glede oskrbe. Koreninski sistem je zelo obsežen in razvit, zato je primeren za terasaste vrtove, ker dobro utrjuje brežine. Zaradi agresivnih korenin moramo biti pozorni, da ga ne sadimo preblizu pohodnih poti in hiše.   Moška in ženska rastlina Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da bo bogato obrodila le, če posadimo moške in ženske rastline v razmerju 1:6 ter tako zagotovimo uspešno oploditev. Do oploditve pride izključno z opraševanjem z vetrom. Cveti pred olistanjem, aprila in maja. Iz oplojenih cvetov se konec poletja razvijejo majhni jajčasti oranžno-rumeni plodovi, ki dozorijo jeseni in ostanejo na grmu do pozne zime. Jagode nabiramo od septembra do sredine oktobra, tik preden dozorijo, saj je v tem času količina vitamina C v njih najvišja, medtem ko je količina maslene kisline najmanjša. Maslena kislina namreč daje neprijeten, nekoliko trpek in grenak okus. Razmnožujemo ga s semenom, če želimo ohraniti sortne značilnosti, pa na različne vegetativne načine: z delitvijo grma, s koreninskimi potaknjenci ali z olesenelimi in zelenimi stebelnimi potaknjenci. Rastline razmnožene iz semena potrebuje več let preden začnejo roditi.   Vitamini in maščobna olja Rakitovec je cenjen prav zaradi okusnih in zelo zdravih plodov, ki so sicer majhni in kisli, a se ponašajo z izredno hranilno vrednostjo. Jagode so dragocene zaradi velike vsebnosti vitaminov C, B1, B2, B6, A, F in E, njihova količina pa je odvisna od rastišča, podnebja in letnega časa. Sveži plodovi vsebujejo 5 do 12 % maščobnega olja in številne organske kisline (citronska, vinska, jabolčna in jantarjeva). V semenu je veliko nenasičenih maščobnih kislin. Zaradi takšne sestave se uporablja tako v živilski kot kozmetični industriji. Sadež rakitovca je zaradi svoje vsebnosti olj sestavina hranljivih krem za nego obraza, za zaščito pred UV žarki, pri zdravljenju opeklin, ekcemov in drugih kožnih bolezni.   Predelava za zdravo prehrano Uživamo ga lahko surovega, vendar je večino ljudem prekisel, zato ga največkrat skuhamo in uporabimo za pripravo čaja, sadnega soka z drugim sadjem in marmelado. Sveže stisnjen sok se uporablja pri zdravljenju prehladov, vročinskih stanj, izčrpanosti itd. Ker so plodovi neverjeten vir hranilnih snovi in vitaminov, jih je vredno poskusiti. Spoznajte rakitovec! Nina Hvalec  

Wed, 3. Aug 2022 at 12:53

125 ogledov

Poletne setve in sajenja
V tem času pridelujemo zelenjadnice, ki imajo rade vse krajši poletni dan, nekoliko nižje poletne temperature, bolj sveže noči in jutra. Zato moramo še sredi poletja resno načrtovati, kdaj, kje in katere vrste zelenjave bomo pridelovali, da bomo tudi jeseni in do zime imeli na voljo čim več raznolike zelenjave.    Brez praznih mest na gredah Prazna mesta na gredah sproti zapolnimo z novimi vrstami zelenjave. Za to potrebujemo kakovostne sadike s koreninsko grudo ali sejemo seme neposredno v gredo. Ko poleti poberemo solato, grah, zgodnje kapusnice, zgodnji krompir, nizek fižol in podobno, ne odlašajmo predolgo s ponovnim sajenjem, saj vsak zamujen dan poleti pomeni zamujen teden pri jesenskem pridelku. S pravočasnim sajenjem izkoristimo tople poletne dni in noči, topel poletni dež in ogreta vrtna tla.   Zelenjava za ta čas Izbor zelenjave za sajenje v drugi polovici poletja je širok. Odvisen je tudi od tega, kje v Sloveniji pridelujemo, ali smo bliže morju ali živimo bolj v hribovskem svetu, ali pridelujemo na prostem, imamo možnost pridelave v rastlinjaku, topli gredi. Med solatnicami so primerni radič, endivija in tudi poletne sorte glavnate solate. Kmalu bo tudi čas za setev ali sajenje motovilca, zimskega portulaka in rukole, tudi solato berivko še lahko sejemo. Če za večino naštetih solatnic pridelate še sadike s koreninsko grudo, lahko čas zasnove posevkov solatnic tudi zamaknete v kasnejši čas, bolj v september ali še kasneje. V skupini kapusnic izbiramo med mnogimi vrstami, poleg poznih sort belega sadimo tudi rdeče zelje. Sajenje rdečega zelja natančno načrtujemo, da bo nared za spravilo pred martinovim v začetku novembra. Zato izbirajte sorte, ki bodo zeljno glavo rdečih sort oblikovale v največ treh mesecih. Sadimo tudi še belo zelje bolj zgodnjih sort (od 60 do največ 80 dnevne sorte). Ne pozabite na cvetačo in brokoli, tudi kolerabice, ki kljub krajšim dnem zelo hitro oblikujejo odebeljeno steblo. Ponovno nastopi tudi čas za setev in pridelavo mesečne redkvice. Za pridelavo korena med kapusnicami začnemo s pridelavo bele ali strniščne repe, ki jo jeseni kisamo, ter pridelavo črne redkve in rumene kolerabe (kavla). Vse omenjene korenovke iz družine kapusnic se zelo dobro skladiščijo. Sadike kolerabe in črne redkve lahko sadimo še vse do polovice septembra in bodo sicer pozno v oktobru ali novembru primerne za spravilo za zimski čas. Med stročnicami ni več veliko izbire in časa. Pozne setve graha niso najbolj uspešne, saj grah pozno poleti slabo cveti in obrodi manj strokov. Za setev zrn fižola na stalno mesto ob koncu julija in v avgustu vsaj na prosto ni več dovolj časa. Nekaj več možnosti imamo z zasnovo posevka s pomočjo dobro in pravočasno vzgojenih sadik nizkega fižola ali s pridelavo v rastlinjaku, kjer bomo lahko v obeh primerih še zgodaj jeseni pridelali mlade stroke ali vsaj iz stročja izluščili voščeno zrelo zrno. Pozno poleti lahko sadimo še čebulnice, in sicer jesenske ali zimske sorte pora, sejemo semena čebule za mlado čebulo, nekateri v tem času sadijo šalotko za mlade rastline, ki so dobro nadomestilo za mlado čebulo. Čas je za špinačo, tako na prostem kot v rastlinjaku, kjer si lahko s terminskimi setvami do pozne jeseni omogočimo pridelavo in spravilo špinače do naslednje pomladi. Spretni vrtnarji boste našli še kakšno zelenjadnico. Pridelovalci v primorskem delu Slovenije v tem času sadijo sladki komarček, katalonski radič, tradicionalno cikorijo in podobno, saj lahko zaradi milega podnebja pridelujejo vse leto.   Pozorno izbirajte sorte Ne sejte sort, primernih za zgodnjo pomlad in zgodnje poletje. V tem delu leta nastopi čas za pridelavo pozno poletnih in tudi že jesenskih, mnogokrat tudi že (pre)zimnih sort zelenjadnic. Pri nakupu in izbiri sort bodite zato zelo pozorni. Lahko se zgodi, da v hladnem in kratkem dnevu spomladanska sorta ne bo zrasla dovolj dobro in boste nezadovoljni. Pogosto se dogaja, da do začetka setev pozno poletnih in jesenskih zelenjadnic v mnogih prodajalnah zmanjka semen primernih sort. Upoštevajte torej, da sorte za pozno poletno ali jesensko zelenjavo sejemo sredi poletja, julija in v začetku avgusta. Ni dobro, da zamujamo, saj s tem zamikamo tudi čas za spravilo. Zato ne puščajte praznih gred in gredic več kot kakšen da, namesto da raste plevel, zasnujte poletne posevke zelenjave, da boste v jesenskem vrtu tudi uživali v svežih in lastno pridelani zelenjavi. Poletne nasade zelenjave je potrebno redno namakati, okopavati in dognojevati – tudi foliarno. Za to uporabimo tudi sredstva iz navadnega gabeza ali koprive  ali gnojila z aminokislinami, algami in drugimi izvlečki rastlin. Igor Škerbot

Wed, 3. Aug 2022 at 12:28

145 ogledov

Žar poznega poletja
Mogoče se zaradi imena še ni toliko uveljavila med ljubitelji trajnic, saj jo v vrtovih vidimo le poredko, kljub temu, da je krokozmija ena izmed lepših trajnic poznega poletja. Rastlina izvira iz Južne Afrike in je nepogrešljiva trajnica za vrtno gredo. Krokozmije so trajnice, ki poživijo pozno poletne dneve. Cveteti začnejo v sredini ali proti koncu avgusta. Na prvi pogled cvetovi in listi nekoliko spominjajo na frezije ali gladiole, po daljšem opazovanju pa ugotovimo, da so krokozmije prav posebne trajnice. Krokozmije cvetijo dolgo časa, posamezni cvetovi se pojavijo tudi še novembra. Cvetovi so nanizani v socvetjih na koncu stebel in so zelo živahnih barv – rdeči, rumeni in oranžni. Sorta z oranžnimi cvetovi je najbolj pogosta, najbolj trpežna in se najhitreje širi. Po cvetenju se iz cvetov razvijejo okrogli plodovi, ki so nenadomestljivi v jesenskih šopkih. Lepi so tudi listi, ki so suličasti in nekoliko spominjajo na liste sibirskih perunik (Iris sibirica) in okrasnih trav. Krokozmije v višino zrastejo od 70 do 120 cm.   TRAJNICA S ČEBULASTIMI GOMOLJI Krokozmije imajo podzemne čebulaste gomolje. Včasih so mislili, da je potrebno gomolje jeseni pobrati iz zemlje, vendar to pri prezimno trdnih sortah ni potrebno. Zaradi čebulastih gomoljev lahko krokozmije prodajajo tudi v vrečkah, a so gojene v lončkih vsekakor bolj zanesljive in trpežne. Kupljene v vrečki je treba posaditi aprila skupaj z dalijami, kanami in drugimi, glede na gojitev podobnimi rastlinami. Gojene v lončkih pa lahko posadimo kadarkoli v letu.   LUCIFER ŽARI V VRTU Krokozmije sadimo v dobro vrtno zemljo na sončno gredo skupaj z ostalimi bogato cvetočimi trajnicami. Zemlja mora biti ravno prav vlažna. V suhi zemlji v bližini kakšnega zidu ne bodo lepo uspevale. Ravno tako se moramo izogibati težkim tlom, ki vsebujejo veliko ilovice. Voda pozimi ne sme zastajati. Če je v tleh veliko ilovice, lahko gomolji pozimi zgnijejo. Sadimo jih lahko tudi v polsenčne lege, kjer bodo lepo cvetele v družbi  hortenzij. Rastline sadimo 25 do 30 cm narazen. Ko se rastlina sčasoma nekoliko razraste, so njeni listi, ki se v vetru gibljejo podobno kot listi okrasnih trav in sibirskih perunik in cvetovi še posebno lepi. Posebej v pozno popoldanski poletni svetlobi kar zažarijo na gredi. Najintenzivnejšo barvo ima sorta 'Lucifer'. Je temno rdeča, zraste do 120 cm in na gredi nikoli ne ostane neopažena. Posebno živahna je kombinacija rumenega rmana (Achillea 'Parker's Varietat) ali še bolje pa rudbekije (Rudbeckia fulgida 'Goldsturm') in temno rdeče krokozmije.   ČAS ZA DELITEV TRAJNIC Konec avgusta je čas za delitev bradatih perunik (Iris barbata) in potonik (Paeonia). V tem času pregledamo tudi vrt in trajnice ter razmislimo, kaj bomo jeseni sadili. September je namreč zelo primeren čas za sajenje trajnic in priporočljivo bi bilo, da bi si vzeli nekoliko časa za razmislek kaj in kje bomo sadili. Avgusta so trajnice v polnem razcvetu, zato obiski vrtov in vrtnarij v tem mesecu vsekakor ne bi smeli izostati, če si hočemo ogledali razkošje barv in oblik, ki ga nudijo mnogotere trajnice.    

Wed, 3. Aug 2022 at 12:18

104 ogledov

Nepovabljeni gostje na vrtovih
Nadzemni deli zelnatih jeseni propadejo, zimo pa preživijo njihovi podzemni deli. Spomladi iz njih požene nova rastlina.  Trajni pleveli so velika kopriva (Urtica dioica), topolistna kislica (Rumex obtusifolius), njivski slak (Convolvolus arvensis). Med trajne plevele uvrščamo tudi rastline, pri katerih rastejo listi neposredno iz korenin, na primer navadni regrat (Taraxacum officinale) in navadna regačica (Aegopodium podagraria). Trajna plevela z olesenelimi stebli sta črni bezeg (Sambucus nigra) in robida (Rubus fruticosus). Zimo preživita, ker shranjujeta rezervne snovi v olesenelih steblih in vejah. Tudi oleseneli zimzeleni navadni bršljan (Hedera helix) lahko postane zelo nadležen plevel.   PREVENTIVNI UKREPI Trajni pleveli imajo podzemne mesnate korenine, rizome in druge shranjevalne organe, ki jih težko nadzorujemo. Okopavanje in prekopavanje ter strojno obdelovanje tal razseka korenine in rizome na majhne dele, a jih s tem ne uniči. Iz mnogih poženejo nove rastline. Tako enoletnim kot trajnim plevelom lahko na različne načine preprečimo naselitev in razvoj. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi si lahko prihranimo veliko napornega dela pri poznejšem zatiranju plevela. Preden posadimo rastline, s površine tal ročno ali kemično odstranimo ves plevel. Plevela se pogosto zelo težko znebimo, kadar se naseli med posajene rastline. Dodatek apna k zelo kisli prsti bo odvrnil nekatere plevele, ki uspevajo v kislih tleh, na primer poljsko bekico (Luzula campestris). Bujne in zdrave rastline učinkoviteje tekmujejo s plevelom kot šibki primerki. Rastline, ki so močno olistane, dajejo močnejšo senco, kar onemogoča kalitev semen plevela. Nekatera zelenjava, kot na primer krompir, dobro tekmuje z enoletnimi pleveli in ohranja s pleveli nenaseljeno površino. Nekatere rastline rastejo v gostih preprogah, ki preprečujejo kalitev semen plevela. Koristne so v delih vrta, kjer se zaradi sence, obilne vlage ali zelo suhih tal bohoti plevel. Pri izbiri pokrovnih rastlin se izogibamo agresivnih.   ZATIRANJE Z ORGANSKO ZASTIRKO Zgodaj spomladi nanesemo na površino tal 2,5 do pet centimetrov debelo organsko zastirko brez plevela, denimo listje, lubje ali šotni nadomestek, kar plevelu prepreči kalitev. Nikoli ne smemo uporabiti vrtnega komposta ali neuležanega hlevskega gnoja, ker vsebujeta mnoga semena plevelov. Trajni pleveli lahko poženejo tudi skozi plast zastirke, ker pa so zakoreninjeni v rahlem okolju, jih sorazmerno lahko odstranimo.   ČRNA FOLIJA Folijo položimo neposredno na površino tal, kar prepreči uspevanje enoletnim plevelom. Ta način je uspešen tudi pri trajnih plevelih, kot na primer njivski preslici (Equisetum arvense) in njivskem slaku, ki se na površini, prekriti s folijo, ne pojavita vsaj dve sezoni. Črna folija je uporabna za prekrivanje tal v sadnih in zelenjavnih vrtovih. Folijo naluknjamo, da posajene rastline nemoteno rastejo skozi odprtine.   ZATRAVLJANJE GRED Nekaterih trdovratnih trajnih plevelov, kot sta njivska preslica ter zajčja detelja, tudi z večkratnimi mehanskimi in kemičnimi zatiranji ne moremo uničiti. Zapleveljene grede lahko zatravimo in jih nato nekaj let kratko kosimo. Postopek bo čez nekaj časa odstranil večino plevela. Razraščen plevel odstranjujemo na tri različne načine: z ročnim pletjem, mehansko in kemično. Ročno pletje, okopavanje in pletje z vilami so največkrat edini načini odstranjevanja plevela s cvetličnih gred, zelenjavnega vrta in majhnih površin, kjer uporaba kemičnih sredstev ne pride v poštev zaradi škodljivih učinkov na sosednje gojene rastline. Majhne zaplate trajnega plevela, kot sta navadna regačica in plazeča pirnica, lahko izruvamo z vilami, vendar moramo paziti, da v zemlji ne pustimo delčkov rizomov, korenin ali čebulic, iz katerih zrastejo nove rastline. Mesec dni pozneje odstranimo na novo zrasel plevel. Plevel najlažje izruvamo v suhem vremenu. V deževnem vremenu izruvan plevel s površine odstranimo, da se ponovno ne zakorenini. Okoli gojenih rastlin moramo okopavati previdno in plitvo, da ne poškodujemo njihovih korenin.    

Wed, 3. Aug 2022 at 10:38

126 ogledov

Tudi rastline potrebujejo krepčilo
Pripravki za pomoč pri stresu in krepitev so na voljo v trgovinah, lahko pa jih pripravimo tudi sami. Pripravkom za krepitev rastlin lahko rečemo tudi biostimulatorji. Delimo jih na tri skupine, in sicer izvlečke iz morskih alg, aminokisline in izvlečke iz rastlin.   Izvlečki iz alg Alge zelo pozitivno vplivajo na razvoj koreninskega sistema, zato so jih najprej uporabljali kot gnojilo za tla. Pozneje so jih začeli prodajati kot listno gnojilo. Danes jih dobimo tudi kot hladno stiskane alge, ki imajo še večjo življenjsko moč in seveda tudi učinek. Lahko jih uporabljamo kot listno gnojilo, z njimi lahko škropimo, prav tako pa lahko z istim pripravkom tudi zalivamo. Priporočeno je denimo, da po presajanju balkonskega cvetja v prvo vodo za zalivanje dodamo morske alge. Te pomagajo koreninam rastlin, da se hitro razrastejo. V sezoni navadno enkrat na mesec ali pred ob napovedi vročinskega vala vse okrasne rastline zalijemo z algami tako, da gre tekočina tudi po listih. To delamo v najhladnejšem delu dneva, navadno je to zgodaj zjutraj. Takrat, ko zalijemo z algami, ni potrebe še po klasičnem gnojenju. Alge so pomembne tudi takoj po poškodbah zaradi toče, ko so listi že suhi, a čim prej, prav tako pri poškodbah zaradi vetra, škodljivcev. Poškropimo čim prej po nastali škodi. Morske alge hitro zaprejo rane na rastlinah in tako preprečijo vstop v rastline glivicam in drugim boleznim.   Aminokislinski pripravki Aminokislinski pripravki rastlini prihranijo energiji, saj so del beljakovin. Zato ima rastlina več energije za rast in razvoj, predvsem pa pri premagovanju stresa. Uporabljamo jih, kadar želimo pospešiti rast rastlin po stresu ali jih pripraviti na stres. Prav tako jih uporabimo po poškodbah. Da so rastline hitreje opomorejo in nadaljujejo svojo rast.   Izvlečki iz rastlin Izvlečki iz rastlin vsebujejo izvlečke kopriv, vrbovega lubja in sončničnega olja. Uporaba tega pripravka v normalnih vremenskih razmerah dvigne odpornost rastlin, zato je tudi manj potreb po uporabi kemičnih sredstev. Poleti lahko s tem pripravkom pomagamo rastlinam premagovati stres, če tretiramo zelenjavne rastline, pomaga oblikovati več cvetov in plodov. Obstaja tudi izvleček iz ameriškega slamnika. Ta ima velik pomen pri premagovanju stresa zaradi visokih temperatur in suše, pri večjem nastavki cvetov in oblikovanju plodov v takih razmerah. Doma si lahko naredimo podobne pripravke. Protistresno delujeto čaj in pripravek iz cvetov ognjiča in regrata. Pripravek in čaj iz cvetov ognjiča tudi celita rane, ki jih rastlinam povzročijo neprimerno vreme ali škodljivci. Za premagovanje nizkih temperatur pa je primeren pripravek iz nadzemnih delov baldrijana, cveto in listov. Učinkovitost teh pripravkov je veliko večja, če jih uporabljamo teden dni pred stresom in ponovimo tik pred njim. Zato je dobro spremljati vremensko napoved in predvidevati. Uporaba omenjenih pripravkov je postala stalnica v pridelovanju uporabnih in okrasnih rastlin, zato jih uporabljamo tudi na domačem vrtu. Niso dragi in so dostopni tudi v manjših količinah. Vendar jih je nujno treba pravilno hraniti. Ne puščamo jih v rastlinjakih, na toplem ali svetlem. Ko jih enkrat odpremi, jih čim prej porabimo. Doma narejeni pripravki pa tako nimajo trajne stabilnosti in jih delamo in uporabljamo sproti.

Thu, 28. Jul 2022 at 15:16

130 ogledov

Delitev in presajanje bradatih perunik
Če to opravilo izpustimo, bo cvetenje iz leto v leto šibkejše, cvetov bo manj in bodo manjši, ali pa splog ne bodo več cvetele. Pri nas bradate perunike brez težav prezimijo, propadejo pa lahko, če v zemlji zastaja voda. So namreč rastline, ki dobro uspevajo tam, kjer raste vinska trta. Perunike brez težav presajamo in množimo z delitvijo korenike. Najprimernejši čas za razmnoževanje z delitvijo je nekaj tednov po končanem cvetenju, odvisno od vrste, torej od julija do srede septembra. V tem času se korenika dobro okrepi. Če s presajanjem predolgo odlašamo, se rizomi do zime ne ukoreninijo dobro. Tako pa se do naslednje pomladi rastline dobro ukoreninijo, lepo obrastejo in tudi cvetijo. Presajanje pozno jeseni se ne obnese najbolje, ker se korenike do zime ne ukoreninijo dobro in v mrzlih zimah slabo prezimijo. Prav tako ni najbolj primerno presajene in razmnoževanje perunik spomladi, saj tisto leto potem cvetijo slabo ali sploh ne cvetijo.   Sadimo plitvo Presajamo v oblačnem vremenu. Liste rastlin skrajšamo na 10 do 15 centimetrov. Podzemni del z vilami ali lopato previdno izkopljemo, odstranimo odvečno zemljo. Koreniko razdelimo z rokami, nožem ali lopato, tako da bo imela vsaka nova rastlina koreniko, ki je velika približno pet do deset centimetrov, ter vršiček z listnimi nastavki. Za delitev uporabimo mlade korenike, stare zavržemo. Zemljo pred sajenjem dobro pripravimo; če je kisla, dodamo apno, dodamo preperel hlevski gnoj ali kompost. Zdrave korenike s prirezanimi listi posadimo na razdaljo 15 do 30 centimetrov. Niže rastoče sorte sadimo bolj skupaj, visoko rastoče bolj narazen. Sadimo plitvo, korenika mora biti skoraj na površini, koreninice pa naj bodo pokrite z zemljo. Po sajenju temeljito zalijemo, potem jih zalivamo po potrebi. Na novo nasajene perunike naslednje leto po delitvi pognojimo spomladi pred cvetenjem in še enkrat po cvetenju.
Teme
kamni

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Zasaditve na strmih, kamnitih območjih, 2. del