Poleg kakovosti pridelovalci stremimo k obilni letini, ki jo želimo koristiti čim dalj časa, ne zgolj v času rastne dobe. Za to moramo postoriti marsikatero stvar še preden se sploh lotimo same pridelave, bodisi sadik ali že posevkov na vrtnih gredah.

Vrste gnojil

Za gnojenja vrtnih tal izbiramo in uporabljamo organska in mineralna gnojila. Pri organskih gnojilih (hlevski gnoj, kompost, gnojevka in gnojnica) velja, da so to v glavnem gnojila izvorno trdnih (blato) in tekočih (seč) iztrebkov domačih rejenih živali, pomešanih z rastlinskimi – organskimi deli ter vodo. Zato je vsebnost hranil v takšnih organskih gnojilih močno odvisna od vrste rejenih živali in načina reje le-teh.

Vse vrste organskih gnojil vsebujejo zelo veliko mikroelementov (Fe, Zn, Cu, B, Mn, Si, Na, …) in makroelementov (N, P, K, Ca, Mg,…), nujno potrebnih za rast vseh rastlin (in tudi drugih živih bitij) na našem planetu.

Za natančno in vrsti gojene rastline prilagojeno gnojenje moramo nujno poznati vsaj podatek, ali je hlevski gnoj goveji, prašičji, perutninski ali je mešanica govejega in kokošjega in podobno. Poleg tega je veliko bolje, če uporabite za gnojenje star, uležan in čim bolj preperel organski gnoj (npr. kompost iz mešanice hlevskega gnoja in rastlinskih ostankov iz naše pridelave na vrtu).

Na drugi strani obstaja možnost uporabe mineralnih hranil. Narejena so iz mineralov, rudnin, ki so bogate na primer s fosforjem ali kalijem.

Zato so nekatera dovoljena tudi v ekološki pridelavi tudi v pridelavi zelenjave. Če vsebujejo lahko topen dušik, bodisi v enostavnem mineralnem gnojilu (npr. KAN, UREA,…) bodisi v sestavljenem mineralnem NPK gnojilu, potem so take vrste mineralnih gnojil dovoljene v vseh drugih načinih pridelave, samo v ekološki pridelavi ne. Dobra lastnost mineralnih gnojil je natančno poznavanje vsebnosti posameznega hranila, ki je navedena na embalaži gnojila. Če uporabimo NPK gnojilo 10-20-30, preprosto poznavanje, da so to odstotki, pomeni, da takšno gnojilo vsebuje v 100 kg 10 kg dušika (N), 20 kg fosforja (P) in 30 kg kalija (K). Naj vas preprostost preračuna ne zavede v pretirano rabo matematike, saj je zadeva, kot sem opisal, zelo preprosta.

Če uporabimo bolj sveža organska gnojila, ki niso dobro postana in predelana (preperela), jih v tla dajemo čim prej jeseni, ko je do novih setev ali sajenj še cela zima in mogoče še kak mesec pomladi.

Če gnojimo s predelanimi svežimi organskimi gnojili (kompost), lahko to opravimo skoraj tik pred začetkom nove pridelave, z njimi celo gnojimo med rastno sezono, po spravilu predhodnega posevka. Če uporabljamo briketirana kupljena organska gnojila v vrečah, jih lahko uporabljamo po enakem principu kot sveža, a preperela organska gnojila.

Gnojila NPK spomladi 

Raba in gnojenje z mineralnimi gnojili je bolj pogosto v času osnovne spomladanske in predsetvene priprave tal. Še posebej, če gnojimo s sestavljenimi NPK gnojili. Z enostavnimi fosforjevimi ali kalijevimi gnojili lahko gnojimo že vse od konca spravila predhodnega posevka in vse do začetka zasnove novega posevka, denimo naslednj pomlad. Z enostavnim dušikovim gnojilom dognojujemo večkrat v času rasti in razvoja rastlin, v več manjših obrokih, da preprečimo izgubo hranila.

Z uporabo organskih gnojil, tlom prilagojeno obdelavo ter zadelavo rastlinskih ostankov po spravilu posevkov bomo dolgoročno izboljševali rodovitnost tal. 

Tako se bo povečal delež organske snovi ali humusa v vrtnih tleh, izboljšala se bo sposobnost tal tudi za zadrževanje vode (manj težav ob pomanjkanju talne vlage in suši) ter hranil v tleh. Na dolgi rok se bo izboljšala tudi strukturnost in sposobnost tal za obdelavo.

Analiza zemlje

O pravilnih in posameznim vrstam rastlin in tal primernih količinah gnojil sledimo gnojilnemu načrtu, ki ga naredimo na podlagi analize tal. Z njo pridobimo potreben podatek o pH vrednosti tal, razpoložljivih količinah fosforja in kalija ter na dodatno željo še o vsebnosti organske snovi ali humusa v tleh, kjer smo odvzeli vzorec tal. Gnojenje naj tudi na domačih vrtovih temelji na dejanski založenosti tal, zato ne gnojimo le na podlagi zahtevnosti rastlin po hranilih, ampak vsake toliko  temljo nesimo na analizo.

Igor Škerbot