Agrumi, vir zdravja za zimske dni

25 novembra, 2021
0
0

Plodovi so zelo cenjeni, tako zaradi svojega okusa in izrazite arome kot tudi zaradi hranljive vrednosti. Uporabni so sveži in konzervirani v najrazličnejše napitke. 

Kulinarično je cenjen tako olupek kot meso in sok, saj s svojim okusom, aromo in barvitostjo ti sadeži zadovoljijo še tako zahtevnega gurmana.

Uživanje agrumov ugodno vpliva na človeški organizem, povečuje njegovo odpornost proti okužbam, preprečuje in celo zdravi različna obolenja in spodbuja tek. Odlikuje se po visoki vsebnosti organskih kislin, vitamina A in C ter nizki kalorični vrednosti.

 

Sadne in okrasne rastline

Agrume označujemo kot sočno južno sadje kiselkastega okusa (Slovar slovenskega knjižnega jezika), botanično pa spadajo v obsežno  (150 rodov), zelo raznoliko družino rutnic (Rutaceae). Za proizvodnjo so najbolj zanimivi predstavniki poddružine Aurantioidae, kamor uvrščamo tudi agrume oziroma njihov gospodarsko najpomembnejši rod Citrus. Od tu tudi sinonim agrumi oziroma citrusi. Rod Citrus obsega večje število vrst, med katerimi so najpomembnejše: C. aurantium (pomaranča), C. medica forma limonum (limona), C. nobilis (mandarina) in C. paradisi (grenivka). Vsako od naštetih vrst pa danes lahko razdelimo še na številne podvrste in sorte. Če torej želimo vzgojiti rastlino, ki bo rodila užitne in primerno velike plodove, ne bo dovolj, da posadimo pečko. Zraslega divjaka moramo precepiti s cepičem sorte, ki jo želimo. Za podlago večinoma izberemo rastlino z imenom trilistno limonovec (Poncirus trifoliata).

Citruse že od pradavnine gojijo v jugovzhodni Aziji (Kitajska, Japonska, Indija), od koder so jih razširili na zahod.

Spadajo med zimzelene drevesaste ali grmaste rastline z bleščečimi zelenimi, mesnatimi listi in sočnimi plodovi. Rastline so praviloma samooplodne. V cvetovih je večje število prašnikov 8do 60), plodnico pa sestavlja do 12 plodnih listov. plod je botanično jagoda okroglaste ali podolgovate oblike z izrazito lupino (eksokarp). Sočni (užitni) del ploda (mezokarp) je vedno razdeljen na segmente.

 

Citrusi kot posodovke

Večina agrumov ne prenese nizkih temperatur, zato je njihovo gojenje prostorsko zelo omejeno. Uspevajo predvsem v sredozemskem podnebju s toplimi poletji in milimi zimami. V Evropi so tako razširjeni zlasti v Sredozemlju, kjer zaradi svoje razprostranjenosti pogosto soustvarjajo značilen videz tamkajšnje pokrajine.

Nekatere vrste gojimo kot okrasne rastline (okrasna pomaranča), večina pa sodi med sadne rastline. To seveda ne izključuje njihove estetske vrednosti.

Nedvomno so tudi gospodarsko najpomembnejši predstavniki agrumov, torej tisti, ki jih gojimo kot sadna drevesa, čudovit okras vrtov. Limonovci, pomarančevci in mandarinovci so s svojimi vednozelenimi, dišečimi listi, številnimi belimi, dehtečimi cvetovi in nenazadnje obilico barvitih plodov, ki se na drevesu obdržijo zelo dolgo, zanimivi v vseh letnih časih. Prav zaradi tega jih tudi v območjih z neustreznimi vremenskimi pogoji čedalje pogosteje gojimo v posodah kot okrasne rastline.

 

Pozimi odvržejo liste in plodove

Zaradi občutljivosti za nizke temperature je pri nas gojenje citrusov mogoče zlasti v posodah, ki jih v mrzlem delu leta prenesemo v zaščiten prostor. Zemlja naj ne bo preveč humozna, vsebovati pa mora precej ilovnatih primesi. Rastline v loncih spomladi postavimo na sončen, pred vetrom zaščiten del vrta, terase ali balkona, kjer naj ostanejo do pozne jeseni. Vsi citrusi potrebujejo veliko svetlobe, vendar pa ne hude poletne pripeke. Kadar temperatura poleti preseže 25 stopinj Celzija, je rastline dobro orositi, senčiti in obilno zalivati, vendar pa moram opaziti, da voda v loncih ne zastaja. Ko postane jesen prehladna, lonce prenesemo v prostor, kjer bodo rastline prezimile.

Če bomo rastlini nudili dovolj svetlobe in se temperatura v takem prostoru ne bo spustila pod 10 stopinj Celzija, nas bodo plodovi razveseljevali vso zimo.

Med prezimovanjem v hladnejših in predvsem temnejših prostorih pa bo naša lončnica odvrgla tako plodove kot tudi liste. Podobno se bo zgodilo, če bo rastlina izpostavljena prepihu in večjim temperaturnim nihanjem. Glavna nadloga pri gojenju citrusov v zaprtih prostorih so pršice in kaparji, pogosto se pojavlja tudi kloroza.

 

Trilistni limonovec

Rastlina sicer nima užitne vrednosti, je pa zelo užitna kot podlaga za cepljenje žlahtnih sort citrusov. Za razliko od drugih predstavnikov agrumov prenese tudi nizke zimske temperature in lahko uspeva tudi v osrednji Sloveniji. Sorte, cepljene na trilistni limonovec, bolje prenašajo zimske temperature, kar nam omogoča, da lahko zlasti mandarine gojimo tudi v naših obmorskih krajih. Poleg tega je ta rastlina edini predstavnik agrumov, ki jeseni odvrže svoje liste. Z obilico belih cvetov spomladi in številnimi živo rumenim, okroglimi plodovi prijetnega vonja jeseni je lahko zelo privlačna okrasna rastlina. Okrasni so tudi do deset centimetrov dolgi zeleni trni, ki izraščajo iz vej.  Trilistni limonovec lahko zaradi trnov uporabimo kot popolnoma neprehodno živo mejo, ki obenem nudi prijazno zaščito za gnezdenje malih ptic.

Marjetka Hrovatin

Oznake