Priprave na prihodnjo sezono, 2. del

15 oktobra, 2021
0
0

Pridelovalna sezona je za nami, in medtem ko pospravljamo letošnje pridelke, smo z mislimi že v prihodnji pridelovalni sezoni.

Čiščenje orodja in drugih pripomočkov

Če se srečujemo z virusnimi obolenji, pojavom in širjenjem bakterijskih povzročiteljev bolezni, da smo imeli v posevkih težave z ogorčicami in podobno, je za preprečevanje širjenja okužbe oziroma škodljivcev zelo pomembno tudi čiščenje in po potrebi razkuževanje orodja, opreme, in oblek, ki jih uporabljamo pri delu v posevkih.

Ob spravilu opornih količkov, mrež je priporočljivo temeljito odstranjevanje rastlinskih ostankov in po potrebi tudi razkuževanje opornih količkov, saj na njih lahko iz sezono v sezono prenesemo nekatere bolezenske povzročitelje. Če bomo pri pridelavi sadik na začetku prihodnje pridelovalne sezone uporabili lončke ali platoje iz preteklih sezon, jih jeseni ali vsaj pred setvijo  temeljito očistite in po potrebi tudi razkužite.

Obolele rastline ne sodijo na kompostni kup.

Obolele rastline ne sodijo na kompostni kup.  

Barvne lepljive plošče

Če ste za spremljanje škodljivcev ali zmanjševanje njihove številčnosti čez leto uporabljali barvne lepljive plošče (najpogosteje še vedno uporabljamo rumene lepljive plošče) ali feromonske vabe, jih ob zaključku sezone odstranite. Barvne lepljive plošče niso selektivne in barva pogosto pritegne tudi koristne vrste, ki se nato ujamejo na vabe. Ne pozabite, da je izobešanje barvnih lepljivih plošč smiselno in potrebno le v času, ko pričakujemo prvi pojav posameznih škodljivcev, saj tako pravočasno zaznamo njihov pojav in v času množičnejšega pojava škodljivcev, saj zaradi ulova na barvne lepljive plošče nekoliko zmanjšamo številčnost škodljivca. Izven teh obdobij pa je uporaba barvnih lepljivih plošč nepotrebna in celo škodljiva.

  Platoje očistimo in po potrebi tudi razkužimo. Platoje očistimo in po potrebi tudi razkužimo.

Kolobar za bolj zdrave rastline

Ob koncu pridelovalne sezone običajno še dokaj natančno vemo, kako smo v preteklem letu vrstili posamezne vrtnine po posameznih gredicah. Seveda je še bolje, če o tem vodimo natančne zapiske. Te informacije so nam v veliko pomoč pri pripravi načrta setev in sajenja za prihodnje leto, saj iz vemo, da z upoštevanjem širokega kolobarja mine daljše obdobje, preden se za nek škodljiv organizem občutljiva ali njej sorodna vrsta rastline vrne na isto zemljišče. Posledično se v tem času populacije škodljivih organizmov, za katere je rastlina gostitelj, zmanjšajo ali pa propadejo. Kolobarjenje je lahko učinkovit način za zmanjševanje škode, ki jo povzročijo organizmi, ki se sami ne morejo premikati na večje razdalje (na primer koreninske ogorčice, talne glive in podobno). Manj učinkoviti pa smo s tem ukrepom pri omejevanju bolezenskih povzročiteljev ali škodljivcev, ki imajo širok krog gostiteljskih rastlin.

  Kolobar je rešitev za številne bolezni. Kolobar je rešitev za številne bolezni.

Organska gnojila

V jesenskem času se mnogi pridelovalci zelenjadnic odločate za uporabo različnih organskih gnojil. Številni strokovnjaki pogosto opozarjajo, da moramo tudi domače vrtove navidezno razdeliti na več, najpogosteje štiri dele in potem enega dela vsako leto ne pognojimo, ostale poljine gnojimo smiselno in glede na vrsto zelenjadnice ter na njihove potrebe po hranilih. Zavedajmo se, da z uravnoteženim gnojenjem prispevamo k zdravi in hitri rasti rastlin, kar vpliva na skrajšanje obdobja, v katerem so rastline občutljive in lažje kompenzirajo nastale poškodbe. Ustrezno prehranjena rastlina bolje izrazi sposobnost za odpornost. Z uporabo hlevskega gnoja, komposta in rastlin za zeleno gnojenje vplivamo na stanje tal, saj z njimi med drugim v tla dodajamo organsko snov in povečujemo mikrobiološko aktivnost v tleh, hkrati z nekaterimi gnojili vplivamo tudi na talno reakcijo (kislost tal). Tako na primer s kompostom poleg hranil v tla dodajamo mikroorganizme in nekateri od njih zaviralno delujejo tudi na nekatere patogene glive in bakterije v tleh. Zelenjadnice, ki so predobro prehranjene z dušikom, so običajno bolj bujno rastoče, kar spremeni mikroklimo v posevku, da je ugodnejša predvsem za glive, ki se lahko zaradi gostega sklopa še hitreje širijo po posevku. Napačno je prepričanje, da so z dušikom podhranjene rastline bolj odporne. Zmanjšanje pojava bolezni je pogosto povezano še z zadostno oskrbljenostjo rastlin s kalijem, podobno velja tudi za fosfor, kalcij …

V dolgih jesenskih in zimskih večer se bo zagotovo našla kakšna ura tudi za prebiranje in iskanje strokovne literature na omenjene teme. Vzamemo to kot izziv do prihodnje sezono?

Iris Škerbot